Toda debata o živalih je bila še bolj pestra. Kaj je kdo zagovarjal, nisem ujela. Sem pa, da bodo za zapuščene mačke morale skrbeti občine, in ob tem se je razvila dokaj »poglobljena« razprava, v smislu, da zakon ni dober, da bo povzročil probleme, saj že to, kako bodo občine zagotovo vedele, da je mačka njihova, ne pa od sosednje občine, lahko povzroči težave! Mačke namreč preskakujejo ograje, plezajo gor in dol …

Odslej bo tudi točno določeno, katere živali smemo imeti doma, in psov doma ne bomo smeli več zapirati v kletke. Pse, ki jih je treba zapirati v kletke, imajo po moji razlagi samo »zakompleksanci«, ki mislijo, da se dokazujejo z nevarnimi psi. Ali pa imajo pse kar tako za izživljanje in reveže potem zapirajo v kletke. To je velikokrat tako kot z avtomobili. Ne vsi, marsikdo pa misli, da svojo pomembnost in moškost dokazuje z nesramno dragimi avtomobili. Ja, statusni simboli!

Pravi čustveni izliv nam je podala predsednica državnega zbora Urška Klakočar Zupančič, ko je dokaj prizadeto opisovala ljubezen do živali. Mi smo imeli od mojega otroštva naprej doma vselej mačke in pse, bili so del družine – in hitro sem ugotovila, da odgovornost za domačega ljubljenčka traja precej dlje kot za otroka. Ta odraste, si zasnuje svojo družino, žival pa je večni otrok, ki ostane z vami in vam zapusti še svoje otroke. Po novem bo vsaka domača mačka morala imeti čip, da se bo točno vedelo, kdo mora skrbeti zanjo in da ni na grbi občine.

Tudi o kurah in piščancih smo v parlamentu veliko izvedeli; imamo tiste, ki se gojijo za to, da jih pojemo, in nesnice. Jajca so lahko iz hlevske reje ali iz pašne reje. Pašna reja je bolj eko in tudi dražja. Eden od poslancev pa nam je razložil, da večine ljudi to sploh ne zanima. Kupujejo jajca, ki so cenejša. Jajca so pač jajca! Zakon bo prepovedal baterijsko rejo kokoši po letu 2028, je je pa menda samo 15 odstotkov, in smo slišali od enega od poslancev, da jajc in kur tako na srečo ne bo zmanjkalo.

Opozicijski poslanci so z levo roko opravili s kandidatko za varuhinjo človekovih pravic Dijano Možino Zupanc, zanjo ni glasoval niti eden z ne/oblastne strani. Ni njihova! Zdaj bo predsednica Nataša Pirc Musar iskala naprej. Ne vem sicer, zakaj je za varuhinjo potrebnih 60 glasov, za guvernerja pa npr. 46!? Brez komentarja je jasno, katera funkcija je pomembnejša. In v Sloveniji je samo ena oseba, ki jih najbrž lahko dobi 46 od oblasti: Saša Jazbec.

Simon Savšek, izbranec predsednice Pirc Musar, nima Golobove podpore. Menda nima izkušenj z vodenjem velikih sistemov. Jazbečeva pa jih ima? Ampak, ko sem prebrala reference Savška, sem obnemela! Res je, da sem že pred dolgimi leti ugotovila in priznala, da sem povsem nesposobna za politiko. Zakaj? Jaz bi Savška takoj podprla, pa čeprav ga še nikoli nisem srečala, še slišala nisem kaj dosti o njem! Četudi ni »moj« in ni moj prijatelj. Ampak očitno tudi ni Golobov prijatelj ali vsaj prijatelj finančnega ministra Boštjančiča. Na takšnih funkcijah morajo biti »moji«, ne vrhunski strokovnjaki! Savšek ima izjemne reference, tudi na mednarodni ravni – Saša Jazbec pa menda vodstvene sposobnosti!

»Moj« Matej Accetto pa bo najbrž kmalu »ne moj«, saj mu razvoj dogodkov v zvezi z obiskom podpredsednice evropske komisije Vere Jourove, ko je vodil ustavno sodišče, ne gre več v prid. Jourova ga je obiskovala ravno v »nespodobnem« času, marca 2023, ko je ustavno sodišče obravnavalo zakonodajo RTV, povezano tudi z odstavljanjem prejšnjega, bolj desnega vodstva. In po tem obisku si je premislil in ni več glasoval za zadržanje zakona. Do marca se ga je še omenjalo za katerega od sodnikov EU, potem pa so imenovali Marka Bošnjaka in Vasilko Sancin. Če bi Accetto mislil s svojo glavo, bi verjetno vsaj mirneje spal. Ker Jourova ni hotela pokazati ali povedati vsega, o čem sta govorila z Accettom, se je ob to zdaj obregnilo evropsko sodišče. In Janez Janša se spet počuti kot zmagovalec!

Spodbudno pa je, da sta se skupaj našla, vsaj zdaj, z dveh nasprotnih političnih strani nekdanja ustavna sodnika Peter Jambrek in Ciril Ribičič in pozvala k uvedbi kombiniranega volilnega sistema; oba njuna instituta sta skupaj izdala oz. uredila zbornik Ali je kombinirani volilni sistem primeren za Slovenijo; po njem bi 44 poslancev izvolili neposredno po dvokrožnem večinskem sistemu, torej bi jih volili po vsej državi, drugih 44 pa še naprej po proporcionalnem sistemu.

Bojim se sicer, da ne bosta uslišana, saj bi lahko rekli, da je ta kombinacija SDS in SD tudi za Goloba bolj kot ne moteča in nekateri ob tovrstnih povezavah postanejo nervozni. Imuni na ta poziv pa vendarle ne bodo mogli ostati. Časa za naslednje volitve, še posebno zdaj, ko smo na pragu poletnih počitnic, je vedno manj ali pa ga sploh ni več. Po naslednjih volitvah pa je vprašanje, ali bo kdo sploh lahko zbral dovolj poslancev, da sprejmejo tako pomembne spremembe.

Ali veste, da smo v parlamentu, v vladi, v politiki včasih imeli Ribičiče, Jambreke, Zlobce, Capudre, Peršake, Bučarje, Cukjatije …, danes prepoznam praviloma le tiste, ki so tam vsaj tri mandate, pa še teh ne vseh. Res pa je, da so omenjeni takrat postavljali državo in se z jajci, mačkami in kurami (še) niso imeli časa ukvarjati.