"Dotok denarja v nove projekte ali za normalno poslovno aktivnost (slovenskih) podjetij se je praktično ustavil že pred petimi leti. Za to, da se vrnemo k rasti, je na eni strani ključno očistiti bilance bank, na drugi strani pa prestrukturirati dolg podjetij, ker sta zadevi povezani," je dejal Čufer.
Na vprašanje, ali bo Slovenija potrebovala pomoč EU in Evropske centralne banke, je minister dejal: "Za to ne vidim potrebe." Pravi, da ima Slovenija dovolj sredstev do aprila, ko bo zapadlo 1,5 milijarde evrov dolga, vlada pa bo o novi zadolžitvi razmislila, ko bo vedela, koliko sredstev bo potrebovala za očiščenje bančnega sektorja.
Spomnil je, da je vlada v proračunu že rezervirala 1,2 milijarde evrov za dokapitalizacijo problematičnih bank. Državne institucije imajo na računih državnih bank okoli tri milijarde evrov, kar daje finančnemu ministrstvu možnost, da vsaj del teh depozitov nameni za kapitalske injekcije, je dejal.
Po poročanju časnika je optimističen tudi guverner Banke Slovenije Boštjan Jazbec. "Če izločiš ta slaba posojila, če upoštevaš rezervacije in če daš v te banke dodaten kapital, potem ugotoviš, da te številke niso tako visoke," je dejal.
Vlada in Banka Slovenije končno oceno finančnih potreb za banke pričakujeta do konca novembra. Nato bodo lahko Nova Ljubljanska banka, Nova Kreditna banka Maribor in Abanka Vipa začele s prenosom slabih terjatev na Družbo za upravljanje terjatev bank, piše časnik.
Čufer se je na kratko dotaknil tudi ponedeljkovega obiska šefa evroskupine in nizozemskega finančnega ministra Jeroena Dijsselbloema v Sloveniji. "Imeli bomo več časa za pogovor, več časa, da gremo skozi podrobnosti," je dejal.
V medijih se je v minulih dneh okrepila bojazen, da bo morala Slovenija zaradi potreb v bankah zaprositi za pomoč iz stalnega evropskega reševalnega sklada ESM. Predsednica vlade Alenka Bratušek je v četrtek dejala, da se vlada z Banko Slovenije pogovarja tudi o možnosti, da bodo rezultati stresnih testov bank slabši, kot se pričakuje. A gre le za pogovore in špekulacije, da bo morala Slovenija zaprositi za pomoč iz sklada ESM, niso potrebne, je povedala.
Tudi direktor ESM Klaus Regling je v četrtek objavljenem pogovoru za Wall Street Journal dejal, da jim slovenska vlada zaenkrat pravi, da ne potrebuje nujne finančne pomoči. "Vemo, da so že zaprli dve majhni banki. Vemo, da bi dve od njihovih večjih bank lahko imeli nekaj potreb po financiranju, vendar pa nam vlada zaenkrat pravi, da lahko za to poskrbijo. Lahko so izdali obveznice na trgih," je povedal.