Čakajoč na odločitev
Poslanca narodnih skupnosti na posvetu pri predsedniku republike Borutu Pahorju nista izrecno podprla nobenega od kandidatov za varuha človekovih pravic. Odločitev o tem, koga bo predlagal, tako v celoti prepuščata Pahorju. Slednji je sicer o tem, ali je pripravljen kandidirati za varuha, povprašal pravnika Mira Cerarja.
Cerar je slednje za medije danes potrdil. Za spletni portal 24ur.com je povedal, da se je o Pahorjevi ponudbi že odločil, a da bo svojo izbiro najprej zaupal predsednikovemu uradu. Za spletni portal Radiotelevizije Slovenija pa je dejal, da bo to storil že danes, če bodo iz urada ponovno stopili v stik z njim. V uradu predsednika republike zadeve ne želijo komentirati.
Cerarja sicer ni med kandidaturami, ki so prispele na poziv predsednika republike, a slednji lahko v potrditev DZ predlaga tudi kandidata zunaj prispelih kandidatur. V SDS so medtem na družbenem omrežju Twitter že sporočili, da je Cerar zanje neprimeren kandidat za varuha. Kot navajajo, je namreč kot nekdanji predsednik Sodnega sveta soodgovoren za kršenje človekovih pravic "desettisočev zaradi sodnih zaostankov".
Poslanec madžarske narodne skupnosti Laszlo Göncz je v izjavi za medije po današnjem posvetu pri predsedniku republike povedal, da bo kandidata, ki ga bo predlagal Pahor, najverjetneje podprl, poslanec italijanske narodne skupnosti Roberto Battelli pa, da se tudi nagiba k podpori kandidata, ki ga bo predlagal predsednik.
Göncz je povedal, da jima je Pahor na posvetu priznal, da noben od predlaganih 26 kandidatov nima zadostne podpore za potrditev v DZ. Battelli sicer upa, da bo Pahor za varuha predlagal osebo, ki dobro pozna mehanizme države, saj da so človekove pravice največkrat kršene prav s strani državnega aparata.
Za prvega namestnika predsednika računskega sodišča pa poslanca obeh manjšin podpirata vrhovnega državnega revizorja Jorga Kristijana Petroviča.
Že v četrtek je Pahor opravil posvete s predstavniki vseh sedmih parlamentarnih strank. Sodeč po njihovih izjavah, noben od kandidatov za varuha nima zadostne, to je dvotretjinske podpore v DZ. Pri kandidatih za prvega namestnika predsednika računskega sodišča pa naj bi največ podpore užival Jorg Kristijan Petrovič.
Pahor naj bi kandidata predlagal enkrat naslednji teden, neuradno do 10. januarja. Poslanci morajo o kandidatu odločiti v 45 dneh, glasovanje pa je tajno. Zdajšnji varuhinji Zdenki Čebašek-Travnik se šestletni mandat sicer izteče 21. februarja.
V primeru, da DZ novega varuha ne bi imenoval do omenjenega datuma, njene posle prevzame namestnik varuha. Tako namreč določa zakona. Kateri namestnik bo to, pa se lahko varuh odloči sam. Zdajšnja varuhinja ima sicer štiri namestnike.
Eden izmed kandidatov za varuha, Luj Šprohar, ki se je za to mesto prijavil sam, pa je danes sporočil, da izstopa iz stranke DeSUS, katere član je bil zadnje leto in pol. Kot je zapisal za STA, se je za to odločil potem, ko ga stranka ni podprla kot kandidata za varuha. Šprohar, ki je predsednik sveta vlade za invalide, meni da ta njegova funkcija zaradi izstopa iz stranke ni ogrožena, saj "predsednika sveta izglasuje svet, v katerem vlada nima večine".
Za prvega namestnika predsednika računskega sodišča pa se potegujejo štirje kandidati. Tudi o namestniku predsednika računskega sodišča poslanci odločajo na tajnem glasovanju, kandidat pa je imenovan, če zanj glasuje večina vseh poslancev.