Ivan Štuhec je za petkovo oddajo „Spoznanje več, predsodek manj“ na Radiu Ognjišče komentiral afero in razsodbo v primeru Patria. Ni ga presenetila, saj je ves čas šlo za politični konstrukt, je povedal in dodal: „Od vsega začetka gledam na proces Patria kot na politični proces. Vse od začetka namreč ni bilo jasnih dokazov za to, da je Janez Janša kar koli storil. Tudi tisti akterji, ki so bili na začetku razkriti in znani, vemo, iz kakšnega pedigreja so, zato ni bilo prvič, da so pripravili neke incidente, iz katerih potem nastajajo procesi.“
Po njegovo besede Janeza Janše in Toneta Krkoviča niso bile preveč ostre, ko sta dejala, da je šlo za politično motiviran proces. Spomnil je, da se je zgodba začela v časopisu, in se vprašal, ali je časopis sredstvo, preko katerega zadeva pride na sodišče. „Če imam dokaze za to, da je nekdo to počel, grem s temi dokazi do pristojnih organov. To je spoštovanje pravne države. Zdaj pa se ti, ki nenehno govorijo, da je treba pri procesu spoštovati pravno državo, nič ne sprašujejo, ali je tisti, ki je vso zgodbo začel, spoštoval pravno državo ali pa je uporabil druge mehanizme zato, da je vpletel tako imenovano pravno državo v neko zgodbo. Že v izhodišču je nek temeljni problem, ki govori o tem, da stvar ni bila postavljena v strogo pravni kontekst, ampak v medijsko politični kontekst.“
Po Štuhčevo Slovenija ob prehodu iz totalitarnega sistema v demokratičnega ni zapustila stare dediščine. „Miselnost je ostala ista, tudi pravni akti so mnogi ostali isti, tudi način razmišljanja o pravni državi je ostal isti,“ de dejal in nadaljeval: „Nek sodnik, ki je bil sodnik v totalitarnem sistemu je imel miselne vzorce, iz katerih je deloval na način, da je branil tisti totalitarni sistem in je dal tega posameznika, ki je nekaj storil proti tistemu režimu, ustrezno obsoditi. In sedaj je ta isti sodnik ostal sodnik še naprej. Ima iste miselne vzorce. Takih je bila večina. Prej so služili totalitarnemu sistemu, sedaj pa naj bi služili demokratičnemu sistemu. To ne gre skupaj, ker se pravo ni tako radikalno spremenilo iz prejšnjega v novi sistem. Torej, ne pripovedujmo si pravljice o tem, da je sedaj naenkrat sodstvo tako nujno avtonomno in se nihče ne sme vmešavati vanj. Mi tega sodstva nismo konceptualno prečistili, nismo ga prečistili v zakonodaji in tudi ne v glavah in miselnosti mnogih pravnikov in sodnikov, ki so iz prejšnjega sistema prenašali prakso v novi sistem. Nihče mi ne bo rekel, da je mogoče, da je nekdo, ki je bil varuh totalitarnega sistema, naenkrat postal varuh človekovih pravic.“