Kakšno je pri nas s spoštovanjem pravic pacientov? S katerimi težavami se najpogosteje spoprijemate kot njihov varuh?
Funkcijo zastopnika pacientovih pravic sem nastopil leta 2008. Dvakrat tedensko imam uradne ure, ker pa je povpraševanja preveč, se nabirajo tudi številne volonterske nadure. Pred tem sem 32 let opravljal sodniški in odvetniški poklic, od leta 1977 do 2009. Kot varuh pacientovih pravic sem najprej vse zdravstvene ustanove in izvajalce zdravstvenih storitev pismeno obvestil o svojem delu in pristojnostih. Poslal sem jim plakate, ki so razobešeni v vseh splošnih ambulantah na Goriškem, pa tudi v zdravstvenih domovih in drugih ambulantah, kjer opravljajo zdravstvene storitve. Večkrat sem tudi predaval in razlagal zakone o pacientovih pravicah. Ob tem sem predstavil tudi probleme, ki nastajajo pri reševanju kršitev. V zadnjih dveh letih je mojo pisarno obiskalo več kot 700 pacientov z manjšimi in večjimi problemi. Lažji so se nanašali na nepravilen odnos zdravnikov do pacientov ali slabo obveščenost posameznikov. Ugotavljam, da se zdravniki premalo posvečajo pacientu pri pojasnilih ob odpustu iz bolnišnice glede nadaljnjega ravnanja. Premalo je tudi stikov med specialistom in zdravnikom na primarni ravni. Te napake bo treba odpraviti.
Kako se lotevate posameznih primerov?
Zadeve je treba reševati sproti, to določa 56. člen zakona o pacientovih pravicah. Odločam se za pogovore in mediacije med pacientom in izvajalcem zdravstvene storitve. Tako smo rešili številne zaplete brez sodnih postopkov. Pri tem imam kar precej uspehov.
Kakšna je torej splošna ocena zdravstva in spoštovanja pravic bolnikov na vašem območju?
Skrbim za celotno severnoprimorsko regijo. Name pa se obračajo tudi pacienti iz celotne Slovenije – nikogar še nisem zavrnil. Za vsakega sem poskrbel, da je dobil prave informacije. Danes je pomembno vprašanje denar: že leta 2010 sem opozarjal, da je možen razpad sistema, če ne bomo ubrali drugačne poti. Vemo, da se pripravlja nova zdravstvena zakonodaja, ki bo segla v pravice pacientov. Zakon bo v tem primeru treba dopolniti, zato smo zastopniki smo že dali svoje predloge. Ker pa se pripravlja popolnoma nova zakonodaja, bi bilo smiselno, da bi jih upoštevali.
Z novo zakonodajo bomo verjetno samo še nadaljevali pot do manjših pravic bolnikov. Najverjetneje bo treba nekatere stroške, ki so danes v pristojnosti obveznega zdravstvenega zavarovanja, odslej kriti z dodatnim zdravstvenim zavarovanjem. Se s tem strinjate?
Povečali se bodo stroški, nekatere bonitete bodo ukinjene. To bo za ljudi, ki so že siromašni, še nov nepremostljiv strošek.
Koliko lahko država v zdravstvu, ki velja za temeljno človekovo pravico, še naprej reže?
Mislim, da se bo treba ustaviti. Prostih niš ni več. Vse več ljudi se mora prebijati na nivoju siromaštva: delavci, ki prejemajo od 500 do 600 evrov mesečnih prihodkov, ali upokojenci s 450 evri pokojnine si preprosto ne morejo privoščiti novih zdravstvenih stroškov. Nastali bodo veliki problemi, ki bodo presegli sfero socialnega. Bolj drastični posegi v zdravstvo ne peljejo k ustrezni rešitvi.
Kakšno vlogo lahko imate vi kot varuh pacientovih pravic pri sestavljanju nove zakonodaje?
Pravzaprav nobene. V svojem zadnjem letnem poročilu omenjam, da bi nas moralo ministrstvo bolj aktivirati pri iskanju rešitev. Mi imamo prakso s terena. Poglejte, prejšnji minister za zdravje Dorjan Marušič je govoril o tem, da je treba bolnika sprejeti na zdravljenje v pol ure. To je seveda pravljica, ki je daleč od realnega stanja. To ni izvedljivo. Zdravnik ne more v tako kratkem času postaviti diagnoze in podati utemeljenega mnenja. Nekateri zdravniki pa se, žal, prepogosto ne posvetijo dovolj pacientom, da bi jim natančno in v splošno razumljivem jeziku obrazložili vse, kar se jih tiče: diagnozo, zdravljenje, morebitne stranske učinke, predvsem pa prognozo nadaljnjega zdravljenja.
Ob tem je Evropski parlament januarja lani potrdil direktivo o pravicah pacientov na področju čezmejnega zdravstvenega varstva. Države članice morajo to direktivo prenesti v lastno zakonodajo v največ tridesetih mesecih. Doslej je bilo zdravljenje v tujini težavno. Upam, da se bodo s to direktivo stvari izboljšale.
VEČ V TISKANI IZDAJI