Cerar vztraja pri svojem: Ustavodajalec se lahko vedno odloči za spremembo ustave

Ustavodajalec se lahko vedno odloči za spremembo ustave, in to tudi v primeru, če se s tem preseže kakšno odločbo ustavnega sodišča, je v pisni izjavi za STA navedel Cerar.

Seveda pa mora po njegovih navedbah ustavodajalec to storiti v skladu s predpisanim ustavno revizijskim postopkom in v duhu temeljnih ustavnih oz. demokratičnih načel.

Šestdeset poslancev iz vrst SMC, DeSUS, SD, Levice in stranke Alenke Bratušek je namreč minuli teden podprlo začetek postopka za spremembo ustave glede financiranja šolstva, medtem ko je predlog novele zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja, s katerim bi uresničili ustavno odločbo glede financiranja zasebnega osnovnega šolstva, obtičal na pristojnem odboru. Drugo branje bodo nadaljevali v sredo.

Cerar sicer v včerajšnji pisni izjavi za STA ni neposredno odgovoril na kritike pravnikov Andraža Terška, Mateja Avblja in Jurija Toplaka, da želijo poslanci namesto uresničitve ustavne odločbe o financiranju osnovnih šol spremeniti ustavo. Je pa poudaril, da je postopek za spremembo 57. člena ustave od zakonodajnega postopka glede financiranja šolstva povsem neodvisen.

"SMC bo tudi v tem primeru podprla samo takšno rešitev, ki pretežno upošteva že sedanjo ustavno ureditev in namenja ključni pomen javnemu šolstvu, pri čemer vidi zasebno šolstvo kot njegovo pomembno dopolnitev," je poudaril premier.

Spomnil je, da je vlada na čelu s SMC v DZ poslala predlog zakona, ki je vseboval določbe za izvršitev ustavne odločbe. Ko se je v DZ pričela razprava o drugačni rešitvi, pa je kot predsednik SMC zelo jasno poudaril, da mora biti kakršnakoli modificirana zakonska rešitev skladna z ustavo. "Po zagotovilih pristojnih služb je zdaj zadnja predlagana rešitev ustavno skladna in zato v tem pogledu ni vprašljiva," je še pojasnil Cerar v včerajšnji izjavi.

Vlada oz. ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport je sicer predlagalo, da bi se obvezni del javnega programa v zasebnih osnovnih šolah financiral stoodstotno, razširjeni del javnega programa pa 85-odstotno. Medtem pa naj bi poslanci SMC in DeSUS nameravali podpreti dopolnilo, po katerem razširjenega programa sploh ne bi financirali.

Vendar za zdaj kaže, da tudi v SMC glede tega vprašanja ter postopka sprejemanja spremembe niso povsem enotni. Predsednik DZ Milan Brglez se je že v ponedeljek sestal s predstavniki poslanskih skupin, ki so podprle začetek postopka za spremembo ustave, včeraj so se ponovno sestali. Izjav po srečanju niso dajali, neuradno pa je slišati ugotovitev, da potrebne dvotretjinske večine za podporo predlogu ustavne spremembe na ustavni komisiji ni več.

Za podporo predlogu za začetek postopka za spremembo ustave so namreč potrebovali dvotretjinsko večino navzočih članov komisije. Za sklep jih je glasovalo 12 od 18 navzočih, šest iz vrst SDS in NSi pa jih je bilo proti.

Na seji je tedaj manjkal poslanec madžarske narodne skupnosti Laszlo Göncz, ki pa predloga na seji DZ ni podprl oz. je bil vzdržan. Tako njegove podpore tudi na ustavni komisiji, ki sicer šteje 19 članov, najverjetneje ni pričakovati, kar pa bi bilo za ustavno spremembo usodno. V tej fazi je namreč za uspeh predloga potrebna dvotretjinska večina vseh članov komisije, torej najmanj 13.

Sicer pa so tudi med podporniki ustavne spremembe nesoglasja glede nadaljevanja postopka. Po neuradnih informacijah se z izjemo Brgleza zavzemajo za to, da najprej dokončajo postopek spremembe ustave. V njo bi zapisali, da se osnovnošolsko izobraževanje v zasebnih šolah lahko sofinancira iz javnih sredstev pod pogoji in na način, kot to določa zakon.

Je pa Brglez v ponedeljek za STA zagotovil, da ne bo podprl nobene spremembe ustave ali zakona, ki bi pomenila poskus zaobitja ali izigravanja ustavne odločbe.