Revija Reporter
Slovenija

Nadaljevanje afere »Kliči Zemljariča za umor«: dolga roka Udbe v inšpekciji za arhivsko gradivo

Igor Kršinar

30. maj. 2019 6:55 Osveženo: 7:02 / 30. 5. 2019

Deli na:

Janez Zemljarič

Primož Lavre

Janez Zemljarič je izgubil sodni postopek proti piscu teh vrstic, zdaj pa se nam obeta inšpekcijski postopek, ker pri objavi dokumenta nismo zapisali pravilne številke škatle.

Potem ko je nekdanji načelnik SDV Janez Zemljarič izgubil sodni postopek, v katerem je pisca teh vrstic kazensko preganjal zaradi članka Kliči Zemljariča za umor, v katerem smo januarja 2014 med drugim objavili dva dokumenta, ki kažeta na njegovo vpletenost v umor hrvaškega emigranta Nikice Martinovića leta 1975 v Celovcu, so proti reviji Reporter sprožil inšpekcijski postopek zaradi objave javnega arhivskega gradiva.

Gre za dokument Medsebojni spori in obtoževanja med hrvaško ekstremno emigracijo ter predlogi za sodelavca Hanzija in Šoferja (v njem je podpisan tudi Zemljarič, ki se je strinjal z udbovsko morilsko akcijo) in dokument, pod katerega je podpisan Milan Koprivnikar (v njem piše, da so Hanziju dali dva potna lista in dva okvirja za brzostrelko).

Pri objavi smo naredili napako, ker smo pod oba dokumenta zapisali, da sta iz škatle 1169, ne pa iz škatle 2410, pravilno pa smo zapisali, da sta iz fonda AS 1931 RSNZ. Poleg tega se nam je pripetila napaka, da smo oba dokumenta objavili tri dni, preden smo za to dobili dovoljenje Arhiva RS. Naš vir Roman Leljak je namreč pred objavo članka dobil dovoljenje Arhiva RS za več dokumentov, med njimi pa ni bilo tudi omenjenih dveh. Toda zanju je sklenil pogodbo nekaj dni po objavi članka.

Ker je na zadnjem sojenju v zadevi Zemljarič njegov pooblaščenec Marko Kosmač napovedal, da bo sprožil inšpekcijski postopek zaradi omenjenih napak, sklepamo, da je tako tudi storil.

Vse to je zdaj postalo razlog za inšpekcijski postopek, saj naj bi po mnenju inšpektorice za kulturo in arhivsko dejavnost dr. Majo Gombač kršili 63. in 69. člen zakona o varstvu dokumentarnega in arhivskega gradiva. Prvi določa, kako je treba izpolniti formularje za pridobitev soglasja, drugi pa, da je treba pri vsaki objavi arhivskega gradiva »z imenom ali signaturo navesti arhiv ter arhivski fond oziroma zbirko, iz katere je obravnavano arhivsko gradivo«. Nikjer torej ne piše, da je treba navesti škatlo, dovolj je navedba fonda, ki smo ga pravilno navedli. Zato sumimo, da gre za nagajanje in onemogočanje objavljanja nekdanje udbovske dokumentacije.

Ker je na zadnjem sojenju v zadevi Zemljarič njegov pooblaščenec Marko Kosmač napovedal, da bo sprožil inšpekcijski postopek zaradi omenjenih napak, sklepamo, da je tako tudi storil. Zato smo na inšpekcijo naslovili vprašanje, kdo je prijavitelj. Prav tako nas zanima, ali drži informacija, da je inšpektorica dr. Maja Gombač sorodnica Borisa Gombača (po naših informacijah naj bi bila žena njegovega sina), ki ga Igor Omerza v knjigi Karla omenja kot nekdanjega sodelavca SDV. Zato nas je tudi zanimalo, ali je lahko nepristranska v inšpekcijskih postopkih, ki tečejo proti reviji, ki objavlja dokumente o sodelavcih nekdanje SDV.

Inšpekcijo smo vprašali tudi, koliko inšpekcijskih postopkov so sprožili zaradi napačne navedbe škatle, iz katere je bil dokument v Arhivu RS, objavljen v medijih, ali potekajo tudi kakšni postopki zoper osebe, ki brez dovoljenja Arhiva RS objavljajo dokumente po različnih medijih in družbenih omrežjih. Na ministrstvu za kulturo so nam odgovorili, da nam bodo odgovore poslali ta teden, zato bomo o odgovorih inšpekcije poročali v naslednji številki Reporterja.