Če ne vidiš, ne moreš verjeti: brezobzirnost Slovencev po mesecih koronavirusne krize

»Od kdaj pa to? Pa kaj se pa greste?,« tako se je danes slišalo iz ust starejšega moškega na pošti v ljubljanskem nakupovalnem središču. Takšni vprašanji sta bili odgovor na poziv oziroma prošnjo poštne uslužbenke Pošte Slovenije, da je treba držati razdaljo in počakati pred vhodom v poštni urad.

Ko se je izza okenca zaslišal njen glas ter poziv: »V notranjosti so lahko samo tri osebe hkrati, torej uslužbenke plus tri osebe na okencu. Prosim, da se tega držite!«, je večina strank le čukasto pogledala, privzdignila obrvi, a storila nič. Vsi so ostali v poštnem uradu. Nihče ga ni zapustil in s čakanjem nadaljeval zunaj.

Uslužbenka se je kar malce razjezila in še enkrat ponovila zgoraj povedano. Nato se je oglasil ta starejši gospod, ki kot kaže ne ve, da so zadnje mesece domala v vseh zaprtih prostorih drugačna pravila kot smo jih poznali doslej. Je pa gospod nosil masko. Tako kot vsi preostali takrat v poštnem uradu.

Ker še vedno ni bilo nobenega premika, je uslužbenka stopila izza okenca in povedala: »Le tri osebe so lahko naenkrat v prostoru. Na zunanjih vratih so navodila.« Potem pa le premik, približno šest oseb se je odpravilo iz urada na stopnišče. Tam pa je na veliko starejši gospod še naprej bentil, kako je to mogoče, kaj se pa gredo. Preostali smo ga bolj ali manj s primerne razdalje opazovali.

Če tega ne vidiš, kako nekateri razmišljajo, ne verjameš. Sploh ob dejstvu, da vsak dan umre na tisoče in tisoče ljudi, še več pa se jih z virusom okuži.

Spomnimo, pristojne službe, epidemiologi, infektologi ves čas opozarjajo, da je z neznanimi ljudmi potrebno držati primerno razdaljo (1,5 metra), v zaprtih prostorih pa je ta še toliko bolj pomembna.