Bruselj okrcal Slovenijo: Več morate storiti za spoštovanje proračunskih pravil

"To pomeni, da morajo paziti, da bodo ostali v okviru pravil pakta" o stabilnosti in rasti, ki opredeljuje evropska proračunska pravila, je Dijsselbloem odgovoril na vprašanje, kako resni so problemi v Sloveniji in kaj pomeni ponedeljkova odločitev.

To sicer velja za skupino sedmih držav, kjer obstaja tveganje neskladnosti njihovih proračunov z evropskimi pravili, je spomnil šef evroskupine. Te države morajo biti po njegovih besedah pripravljene storiti več za spoštovanje proračunskih pravil.

"Delno gre za strukturni primanjkljaj. Še vedno je veliko razprave o delovanju tega kazalca," je v povezavi s slovenskim primerom še pojasnil Dijsselbloem ob prihodu na zasedanje finančnih ministrov EU, ki se ga udeležuje tudi slovenski minister Dušan Mramor.

Na vprašanje, ali ponedeljkova odločitev pomeni, da Slovenija spomladi ne bo izstopila iz postopka zaradi presežnega javnofinančnega primanjkljaja, kot se pričakuje, je Dijsselbloem odgovoril, da je o tem veliko prezgodaj govoriti.

Finančni minister Dušan Mramor je pred približno mesecem v Bruslju izrazil pričakovanje, da bo EU spomladi ustavila postopek proti Sloveniji zaradi presežnega javnofinančnega primanjkljaja, ki ga je uvedla decembra 2009.

O tem je bil prepričan, ker je zimska gospodarska napoved Evropske komisije potrdila, da je slovenski primanjkljaj v letu 2015 nižji od treh odstotkov bruto domačega proizvoda (BDP), kar kot zgornjo mejo določajo evropska proračunska pravila.

Leto 2015 je namreč EU določila kot rok, v katerem mora Slovenija primanjkljaj oklestiti pod tri odstotke BDP. Komisija je februarja Sloveniji za letos napovedala 2,4-odstotni primanjkljaj, v prihodnjem letu pa 1,9-odstotnega.

Ob tem je sicer minister februarja v Bruslju znova spomnil, da se bo Slovenija z ustavitvijo postopka premaknila iz korektivnega v preventivni proces, v katerem so zahteve po zniževanju primanjkljaja zelo stroge, kar bo razmeroma velik izziv.

V preventivni fazi bo namreč Bruselj bolj osredotočen na uresničevanje srednjeročnega proračunskega cilja, ki je v primeru Slovenije uravnotežen proračun. Za dosego tega cilja mora v letu 2016 doseči fiskalno prilagoditev v višini 0,6 odstotka BDP.

V ponedeljek so v Bruslju na zasedanju evroskupine sporočili, da je Slovenija zdrsnila iz skupine držav, ki so pretežno skladne z evropskimi proračunskimi pravili, v skupino držav, kjer obstaja tveganje neskladnosti s pravili.

Kot problem so izpostavili strukturni napor za uresničevanje srednjeročnega proračunskega cilja, ki naj bi bil letos le 0,1-odstoten, namesto 0,6-odstoten.

Države so sicer razdeljene v tri skupine. Skladne s pravili so Nemčija, Estonija, Luksemburg in Slovaška. Pretežno skladne s pravili so Latvija, Malta, Finska, Irska, Francija in Nizozemska, ki je zdrsnila iz prve skupine v drugo.

V tretji skupini držav, kjer obstaja tveganje neskladnosti s pravili, pa so že od prej Avstrija, Italija, Litva, Portugalska in Španija, po novem pa tudi Slovenija in Belgija, ki sta zdrsnili iz druge v tretjo skupino.

Za nobeno državo unija ni ocenila, da je njen osnutek proračunskega načrta neskladen z evropskimi proračunskimi pravili. V primeru resnih kršitev pakta lahko sicer Bruselj v skladu z novimi pravili, zaostrenimi v krizi, državo pozove k popravkom.

Proračunsko ukrepanje Cipra in Grčije v območju evra pozorno spremljajo v okviru izvajanja njunih programov pomoči, tako da v to razdelitev nista vključena.