Pričakovati je, da jih bo tudi letos razvrstila v tri skupine: skladne z evropskimi pravili, pretežno skladne s pravili in tiste s tveganji neskladnosti s pravili. V prejšnjem ciklu ocenjevanja je bila Slovenija marca uvrščena v najslabšo od teh treh skupin.
Države območja evra morajo osnutke proračunskih načrtov poslati v Bruselj do sredine oktobra. To določajo proračunska pravila, uvedena v finančni krizi, ki krepijo evropski nadzor nad nacionalnimi proračunskimi politikami s ciljem preprečitve novih kriz.
V Bruslju nacionalnih proračunskih osnutkov uradno nikoli ne komentirajo, dokler ocen ne objavijo. Tudi na slovenskem finančnem ministrstvu pravijo, da bodo s komentarjem počakali na objavo ocene.
A po trenutno razpoložljivih neuradnih informacijah Slovenija ne more pričakovati preveč dobrih novic.
Kot lani naj bi komisija članice tudi letos razvrstila v tri skupine: skladne z evropskimi proračunskimi pravili, pretežno skladne s pravili in tiste s tveganji neskladnosti s pravili.
Še ena kategorija obstaja - neskladne s pravili, a te najslabše ocene še nikoli ni in tudi letos ne bo dobila nobena članica.
Gre za skladnost nacionalnih proračunskih osnutkov z evropskim paktom za stabilnost in rast, ki opredeljuje evropska proračunska pravila. Temeljno pravilo je, da mora biti javnofinančni primanjkljaj pod tremi odstotki bruto domačega proizvoda (BDP).
Komisija je oktobra sedmim problematičnim članicam - Italiji, Španiji, Portugalski, Belgiji, Cipru, Litvi in Finski - poslala pisma, v katerih jih je pozvala k dodatnim pojasnilom.
Če bi komisija ocenila, da je osnutek proračunskega načrta določene članice neskladen s paktom za stabilnost in rast, bi lahko to državo pozvala k popravkom osnutka, torej dejavno posegla v nacionalni proračunski proces.
Vendar mora to storiti v dveh tednih po prejetju nacionalnega proračunskega osnutka. Ker tega ni storila, je torej varno sklepati, da v nobenem primeru ne bo ugotovila neskladnosti nacionalnega proračunskega osnutka z evropskimi pravili.
Slovenija tega pisma ni dobila, kar pa po bruseljskih neuradnih navedbah ne pomeni, da ne more komisija v poznejši fazi analiz kljub temu presoditi, da obstaja tveganje neskladnosti njenega proračunskega osnutka z evropskimi pravili.
Pri ocenjevanju slovenskega proračunskega osnutka naj bi bila za komisijo problematična vrzel med slovensko in bruseljsko napovedjo javnofinančnega primanjkljaja za prihodnje leto. Komisija napoveduje dvoodstotnega, Slovenija pa 1,3-odstotnega.
Bruselj namreč ni upošteval ukrepov, predvidenih z zakonom o ukrepih na področju plač in drugih stroškov dela v letu 2017, saj ta še ni sprejet. Brez tega zakona s predvideno sprostitvijo varčevalnih ukrepov nastane v proračunu 200 milijonov evrov luknje.
Ker je javnofinančni primanjkljaj Slovenije pod tremi odstotki BDP, je komisija spomladi ustavila postopek proti Sloveniji, s čimer je država prešla iz korektivne v preventivno fazo procesa, a kljub temu še vedno budno spremlja slovenske javne finance.
V preventivni fazi je komisija bolj osredotočena na uresničevanje srednjeročnega proračunskega cilja, ki je v primeru Slovenije popolnoma uravnotežen proračun. Za vsako leto je določena zahtevana fiskalna prilagoditev in teh vmesnih ciljev Slovenija po bruseljskih ocenah ne uresničuje.
Lani novembra je komisija ocenila, da je slovenski proračunski predlog za leto 2016 pretežno skladen z zahtevami v okviru pakta za stabilnost in rast. S tem je Slovenijo uvrstila v srednjo skupino.
Vendar pa so nato marca v območju evra oceno Slovenije nepričakovano poslabšali in jo uvrstili v najslabšo skupino držav, kjer obstaja tveganje neskladnosti s pravili. Kot problem so izpostavili strukturni napor za uresničevanje srednjeročnega proračunskega cilja.
Tedanji finančni minister Dušan Mramor je spremembo na slabše pojasnil kot posledico vključitve stroškov migracij v proračun ter metodoloških vprašanj o obravnavi teh in drugih stroškov. Na pomisleke glede metodologije izračunavanja fiskalnega napora je minuli teden v Bruslju znova opozorila tudi Mramorjeva naslednica Mateja Vraničar Erman.
Opozorilo, da obstaja tveganje neskladnosti nacionalnega proračunskega osnutka z evropskimi pravili, sicer nima konkretnih negativnih posledic za državo, na primer v obliki sankcij ali zamrznitve strukturnih oziroma kohezijskih sredstev. Gre zlasti za pritisk k izboljšavam.
Če članica vztrajno krši cilj treh odstotkov in ne ukrepa v skladu z načrti, lahko komisija v skrajnem primeru predlaga kazen v višini 0,2 odstotka BDP ali zamrzne evropska sredstva.
To možnost je načrtovala letos v primeru Španije in Portugalske, vendar je najverjetneje ne bo izvedla. Prvič in doslej edinkrat je unija zaradi neukrepanja za zmanjšanje primanjkljaja z zamrznitvijo sredstev kaznovala Madžarsko leta 2012.