Mestna občina Ljubljana (MOL) je prvo polletje končala s skoraj devetmilijonskim primanjkljajem, je razvidno iz polletnega poročila o izpolnjevanju proračuna MOL. Prihodkov je imela 113,8 milijona evrov (31,8 odstotka načrtovanih na letni ravni), odhodkov 122,7 milijona evrov (35,5 odstotka načrtovanih na letni ravni). V tem času je župan Zoran Janković Ljubljano zadolžil za dodatnih osem milijonov evrov, odplačal je 5,3 milijona evrov dolga (dobro polovico načrtovanega na letni ravni).
Primanjkljaj občina opravičuje s poznejšim izdajanjem odločb za nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča, a se kljub temu zdi, da bo jeseni potreben rebalans proračuna. Po sprejetem proračunu je namreč za konec leta načrtovan skoraj desetmilijonski presežek, pomeni, da bo treba v drugi polovici leta (skupaj s kritjem primanjkljaja) nadomestiti 18,5 milijona evrov oziroma kar 5,2 odstotka sprejetega proračuna za letos. Kje se županu »najlepšega mesta na svetu« zatika?
Davčnih prihodkov je bilo v prvem polletju 90,6 milijona evrov oziroma 79,7 odstotka vseh prihodkov. Po sprejetem proračunu bi jih konec leta morali zbrati za 215 milijonov evrov, to pomeni 42,12-odstotno polletno realizacijo. Skoraj na polovici so po pobrani dohodnini (47,8-odstotna letna realizacija), zaostajajo pri pobranih davkih na premoženje (31,6-odstotna realizacija od 72,4 milijona evrov na letni ravni). Glavni razlog za zaostajanje pri prihodkih je, da so od načrtovanih 70,4 milijona evrov kapitalskih prihodkov na letni ravni do polletja v proračun dobili le 3,4 odstotka. Jankovićevi finančni ekipi se pogosto dogaja, da precenijo kapitalske prihodke.
Za letos načrtujejo, da bodo prodali za 53,6 milijona evrov mestnih stavbnih zemljišč, a so jih do konca junija le za 0,7 milijona evrov oziroma 1,33 odstotka od načrtovane prodaje do konca leta. Podobno je s prodajo osnovnih sredstev MOL (zgradbe in prostori), od katere do konca leta načrtujejo 16,8 milijona evrov prihodkov, a so po pol leta na desetini te vsote. Zato pa so bili »pridni« mestni redarji pri pisanju glob in drugih denarnih kazni, saj so jih do konca junija pobrali za 1,9 milijona evrov, to je slaba polovica po letnem načrtu.
Ko gre za izplačilo plač javnim uslužbencem, je seveda »Mister 10 odstotkov«, kot se je župana prijel vzdevek po preiskavah kriminalistov, zelo vesten. Za plače, dodatke, regres in razna povračila zaposlenim so od načrtovanih 14,6 milijona evrov za letos do konca junija porabili skoraj natančno polovico (48,3 odstotka). Po drugi strani je občina porabila za varovanje okolja in naravne dediščine 3,56 odstotka na letni ravni načrtovanih sredstev (64 milijonov evrov), za znanost in tehnološki razvoj 3,74 odstotka (od 0,1 milijona evrov), za objekte za rekreacijo meščanov 24,5 odstotka (od 1,2 milijona evrov) in za spodbujanje stanovanjske gradnje 11,6 odstotka (od 9,6 milijona evrov).