Pri ocenjevanju slovenskega osnutka naj bi bila za Bruselj problematična zlasti neznanka glede izida pogajanj vlade in sindikatov o plačni politiki v javnem sektorju.
Komisija bo pri ocenjevanju proračunov članice predvidoma tudi letos razvrstila v tri skupine: skladne z evropskimi pravili, pretežno skladne s pravili in tiste s tveganji neskladnosti s pravili.
V prejšnjem ocenjevalnem ciklu je bila Slovenija marca nepričakovano iz srednje skupine uvrščena v skupino držav, kjer obstajajo tveganja neskladnosti z evropskimi pravili.
V Bruslju osnutkov uradno nikoli ne komentirajo do objave ocen. Tudi na slovenskem finančnem ministrstvu pravijo, da bodo s komentarjem počakali na objavo ocene. Neuradno pa naj bi Bruselj v primeru Slovenije ocenil, da obstajajo tveganja neskladnosti s pravili.
Slovenski javnofinančni primanjkljaj je sicer občutno pod tremi odstotki BDP, ki jih evropska proračunska pravila določajo za zgornjo dovoljeno mejo. Bruselj je zato spomladi tudi ustavil postopek proti Sloveniji, ki je tako prešla iz korektivne v preventivno fazo procesa.
V preventivni fazi je komisija bolj kot na krovno nominalno številko osredotočena na strukturni napor države za doseganje srednjeročnega proračunskega cilja, ki je v primeru Slovenije popolnoma uravnotežen proračun.
Pri ocenjevanju slovenskega proračuna naj bi bili za Bruselj problematični dve neznanki: izid pogajanj vlade in sindikatov o plačni politiki v javnem sektorju ter vpliv dejavnosti Družbe za upravljanje terjatev bank (DUTB) na proračun.
Negotovost glede fiskalnih posledic dejavnosti DUTB je sicer poleg stroškov, povezanih z migracijami, komisija že v jesenski gospodarski napovedi izpostavila kot glavno tveganje za slovenske javne finance.
Proračunske ocene bodo sicer le del zajetnega svežnja, ki ga bo danes objavila komisija ob zagonu novega evropskega semestra, cikla evropskih finančnih in gospodarskih usklajevanj. Ta naj bi med drugim vključeval tudi novo poročilo o makroekonomskih neravnovesjih.