Brščič se je na posvetu, ki ga je v Ljubljani pripravil Inštitut Jožeta Pučnika, vprašal tudi, zakaj je slovenska politika tako servilno podprla načrte o federalizaciji Evropske unije, kot jih je nedavno predlagal predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso. Sam je tovrstnemu projektu izrazito nenaklonjen, saj so današnji časi preveč podobni časom razpadanja prejšnje federacije, v kateri je bila Slovenija - Jugoslavije, iz katere ima sam izrazito negativne spomine.
Evropski poslanec in kandidat za predsednika republike Milan Zver ter veleposlanik in zgodovinar Janez Šumrada sta skušala pojasniti, da je prihodnost Slovenije predvsem v EU. Zver je opozoril, da pri projektu evropskega združevanja ne gre za nasilno unifikacijo, ker to ne bi moglo uspeti, ampak za krepitev različnosti narodov v EU.
Šumrada pa je menil, da v tem trenutku prave alternative tesnejšemu povezovanju v EU ni, saj da evropske države v svetu lahko uspejo le skupaj. Strinjal se je sicer z Brščičem, ki je menil, da je sedanja kriza predvsem posledica nespoštovanja pogodb in zavez ob vzpostavljanju evropske monetarne unije, vendar je pri tem dodal, da se s sedanjimi rešitvami in mehanizmi vendarle poskuša sistem tudi dograditi in rešiti.
Brščič je na drugi strani prepričan, da ima evro klico propada vgrajeno že od samega začetka in da gre za "zablodeli projekt", valute pa da ni mogoče ubraniti. Ukrepe Evropske centralne banke za rešitev krize v območju evra je primerjal s srbskim vdorom v jugoslovanski monetarni sistem ob razpadanju federacije ter "krajo stoletja". Pri tem pa je kritiziral "servilnost" slovenske politike in kimanje načrtom po federalizaciji EU ter menil, da se s tem Slovenijo "vodi v klavnico".
Šumrada je sicer menil, da se jugoslovanski scenarij v primeru EU ne more ponoviti, Zver pa je izpostavil, da Barrosova vizija, ki sicer ni podrobneje predstavljena, temelji na "demokratični federaciji nacionalnih držav". In to bi po njegovem mnenju že samo po sebi moralo zagotoviti, da ne bo prišlo do zlitja narodov in unifikacije, kar bi bilo za Slovenijo nesprejemljivo.
Brščič je še menil, da si za večjo federalizacijo zdaj prizadeva predvsem Nemčija in da se zavzema za uveljavitev načela "en človek, en glas", kar bi vodilo ravno k unifikaciji in odpravljanju nacionalnih držav. To pa bi po njegovem mnenju "ubilo demokracijo" v Evropi, kjer je, kot je dodal, demokratični deficit že tako ali tako velik.
Zver je poskušal biti manj dramatičen in je dejal, da se EU še razvija in da bo morala razviti svojo obliko demokracije ter mehanizme, ki bodo odpravili demokratični deficit. Nikakor pa si ne želimo konca EU, saj je tu Slovenija najbolj varna, je prepričan evropski poslanec.
Šumrada pa je dodal, da je Evropa bolj podobna "združenim narodom" kot pa projektu unifikacije. In noben evropski mehanizem ni uperjen v uničevanje slovenske identitete, od jezika, kulture do gospodarstva, je menil "Na tendence časa pa je treba odgovarjati s povečevanjem sodelovanja," je prepričan veleposlanik.