Bridka resnica o samostojni Sloveniji
Ko je Slovenija leta 1991 stopila na pot lastne države, smo si upali sanjati o svobodi, samostojnosti in drugačni, boljši prihodnosti. Z navdušenjem smo nagnali vojake JLA in vrgli jugoslovanske simbole v smeti. Več kot trideset let pozneje se soočamo z bridko resnico: kljub evforiji, ki nas je prežemala, smo pozabili postaviti čvrste temelje – močne kot skala kost – tisti pravi suverenosti, ki bi nas peljala naprej in ne nazaj, kot se danes dogaja.
Primož Lavre
Preimenovali smo državo, a smo se s tem spremenili tudi državljani? Kje smo v teh desetletjih izgubili kompas in zakaj danes pogosto delujemo kot predpražniki tistim, ki prinašajo kaos, namesto da bi samozavestno stali na lastnih nogah? Spomnimo se samo na adventni čas v Ljubljani. O njem so pisali tudi tuji časopisi kot o nekakšni »Jugoslaviji v malem«. Za božjo voljo! So nam razkrili kloako, ki je sami nočemo videti?
Namesto zvokov slovenske ljudske pesmi, ki bi se zlili z lučmi in dišečim kuhanim vinom, so bile ulice bolj ali manj polne balkanskega melosa. Saj ne gre za to, da bi bilo kaj narobe s pestrostjo kultur – pravzaprav je to svojevrstno bogastvo – a kako to, da tujemu dajemo prednost na vsakem koraku, svojo lastno kulturno in glasbeno dediščino pa potiskamo v ozadje?
Začnite preizkusno naročnino za samo 1,99 €!
Z naročnino na Reporter Premium dobite:
- Aktualni spletni članki
- Podkast (predčasno - 6 ur prej)
- Digitalna številka vnaprej
- Arhiv preteklih številk
- Tedenski pregled z urednikom
Ključne besede