Kot je danes na novinarski konferenci v Ljubljani povedala Bratuškova, so se že ob sestavljanju koalicije dogovorili, da bodo takoj začeli s postopki prodaje ene ali dveh večjih gospodarskih družb, in o tem se sedaj intenzivno pogovarjajo.
Predsednica vlade si želi, da bi bila ena od teh družb banka, saj da bi bil to dober signal za finančne trge.
Predlog za soglasje k posamičnim prodajam večjih podjetij bo vlada v kratkem, predvidoma v 14 dneh, poslala v DZ, je napovedala.
Za klasifikacijo vseh državnih naložb pa po njenih besedah potrebujejo nekoliko več časa, "ker so interesi različni".
Glede sprememb zakona o državnem holdingu je dejala, da bodo pripravili še eno novelo - poleg te, katere predlog je vlada potrdila v četrtek in vnaša določila glede nadzora računskega sodišča -, ki bo vključevala spremembo v skladu z dogovorom koalicije, da lastništvo premoženja ostane na državi in se ne prenaša na holding, kot je sedaj predvideno. Dodaten čas je potreben, ker je treba zakon nekoliko bolj celovito preurediti, je dejala premierka.
Bratuškova je nedaven obisk v Bruslju ocenila kot uspešen, pogovore z vsemi tremi predsedniki (Evropske komisije, Evropskega sveta in Evropskega parlamenta) kot konstruktivne. Napovedala je, da bo Slovenija nadaljevala z zastavljenimi reformami, pri tem pa opozorila, da se v treh tednih, kolikor deluje vlada, ne da narediti vsega in da zato potrebujejo nekaj časa.
V Bruslju so pokazali razumevanje za zamudo pri pripravi programa stabilnosti in nacionalnega reformnega programa, ki ju bo vlada sprejela predvidoma do 9. maja in ga takoj nato poslala v Bruselj.
Premierka je ponovila, da so težave slovenskega bančnega sistema problem številka ena. Glede slabe banke pravi, so se njena opozorila ob sprejemanju zakona v DZ, da ni ocenjenih finančnih posledic za državo, izkazala kot pravilna.
Oblikovanje slabe banke je bilo po njenih besedah operativno zelo slabo pripravljeno, ni bilo podatkov o tem, koliko in katere vrste terjatev se bo prenašalo ter kako je z drugimi ukrepi, kot je garancijska shema. S tem se sedaj intenzivno ukvarjajo in ko bodo imeli natančne podatke, jih bodo predstavili.
Konsolidacija javnih financ je nujna, je poudarila in dodala, da mora biti ta konsolidacija takšna, da ne bo zniževala gospodarske rasti.
"Proračun ni bil sprejet realno, na kar smo ob njegovem sprejemu opozarjali tudi v DZ. Ne glede na to smo tukaj zato, da rešujemo težave in ne gledamo preveč nazaj. Je pa prav, da se ve, v kakšnem stanju smo proračun dobili v roke," je dejala danes na novinarski konferenci v Ljubljani.
Premierka razmišlja, da bi s proračunskimi številkami seznanila tudi DZ, saj da je razhajanj tako na prihodkovni kot odhodkovni strani zelo veliko. Po zadnjih dostopnih podatkih finančnega ministrstva je proračunski primanjkljaj do konca februarja znašal že 487 milijonov evrov, kar je skoraj polovica načrtovanega za celo leto.
Po vsej verjetnosti bo potreben rebalans proračuna, ocenjuje Bratuškova. "Ko bodo vsi ukrepi na mizi, jih bom konkretno nanizala: na eni strani varčevanje in na drugi strani po vsej verjetnosti dvig kakšnega davka. Noben dvig davka pozitivno ne vpliva na gospodarstvo, so pa skupne ocene ekonomistov, da če bo potreben dvig davka, DDV najmanj vpliva na škodo gospodarstva," je dejala.
Bratuškova sicer ocenjuje, da je bila januarja storjena velika napaka, da se ministrstvo za finance ni zadolžilo, saj so bile obrestne mere dovolj ugodne. "Ne poznam razloga, zakaj je takratni premier to ustavil. Bi pa bilo danes, če bi do tega prišlo, v povezavi s Slovenijo bistveno manj špekulacij in bi probleme lahko reševali v manj stresnih razmerah," je pojasnila.
Predsednica vlade je danes tudi izrazila zadovoljstvo nad dogovorom, da se z odločanjem o vnosu fiskalnega pravila v ustavo počaka na maj. V tem času pričakuje izračune Umarja in ministrstva za finance, na podlagi katerih so določili leto 2015 kot tisto, ko naj bi se fiskalno pravilo začelo uporabljati. "Sama se nikoli nisem znala odločati brez številk," je poudarila.
Bratuškova se je sicer pred torkovim obiskom v Bruslju sestala tudi z nekdanjim premierom Janezom Janšo, s katerim sta govorila predvsem o vnosu fiskalnega pravila v ustavo. "Govorila sva o tem, kakšne so možnosti za dogovor, ki smo ga kasneje dosegli," je pojasnila. DZ je v četrtek sklenil, da bo z odločanjem o fiskalnem pravilu počakal do 7. maja.
Bratuškova sicer kot ključno izpostavlja spoštovanje zapisanega v ustavi. "Tudi če je kakšno leto zamika, ključno je, da se zapisano v ustavi spoštuje," je zatrdila. Dodala je, da so tudi države, ki so bistveno bolj uspešne od nas, npr. Nemčija, konsolidacijo raztegnile na šest, sedem let, medtem ko bi mi vse radi naredili v dveh letih. "Taki cilji so nerealni," je ocenila.
"Na podlagi številk, ki bodo pripravljene, bomo skupaj z vsemi poslanskimi skupinami pogledali, kaj je izvedljivo. Upam, da bomo potem rešitev lahko podprli soglasno," je dejala. Ob tem je opozorila, da vnos fiskalnega pravila v ustavo ni noben ukrep, ki bi sam po sebi konsolidiral javne finance. Bi pa to verjetno, kot je priznala, na nek način pomirilo finančne trge, čeprav bo za upoštevanje fiskalnega pravila potrebnega še veliko dela na področju konsolidacije.
Potem ko je že šef evroskupine Jeroen Dijsselbloem dopoldne v Dublinu zatrdil, da Slovenija ni na dnevnem redu tokratnega srečanja finančnih ministrov članic območja evra, je na novinarski konferenci v Ljubljani to zatrdila še Bratuškova. "Je pa dejstvo, da se ob takih srečanjih zgodi več bilateralnih ali večstranskih sestankov, to ni nič nenavadnega. Ker je finančni minister Uroš Čufer nov v skupini, je prav, da se srečuje s čim več ljudmi in da se pogovarja o čim več stvareh," je še dejala premierka.
Čufer bo imel namreč drevi v Dublinu poseben sestanek z najvišjimi predstavniki evroskupine, Evropske centralne banke, evropskega mehanizma za stabilnost ESM in Evropske komisije. Pred tem pa se udeležuje neformalnih zasedanj evroskupine in vseh finančnih ministrov EU.