Bratuškova: Poiskali bomo odgovorne za stanje v bankah

V DZ se je začelo decembrsko plenarno zasedanje, ki bo trajalo do četrtka. Kot običajno je prvi dan zasedanja namenjen poslanskim vprašanjem premierki Alenki Bratušek in ministrom. Tokrat so bila vsa štiri vprašanja, ki so jih koalicijski in opozicijski poslanci naslovili na premierko, povezana s težavami bančnega sistema.

Na prvo vprašanje poslanca NSi Jožefa Horvata, ki je bilo povezano z objavljenimi rezultati pregledov bank in vladnim scenarijem za dokončno normalizacijo bančnega sistema, je Bratuškova pojasnila, da je velika večina slabih posojil v naših bankah nastala pred letom 2009.

Horvat je namreč želel pojasnilo, ali bo vlada uvedla javno preiskavo, ki bo za vsa slaba posojila ugotovila, kdo je tako posojilo predlagal, kdo ga je odobril in kdo je imel od posojila korist.

Bratuškova je zagotovila, da ne ona ne koalicija nimata težav z ugotavljanjem odgovornosti, kdo je v bankah povzročil škode za 15 odstotkov bruto domačega proizvoda (BDP), kolikor bo davkoplačevalce stala sanacija bančnega sistema.

"Veliko postopkov že teče. Naša zaveza je, da v kolikor bo do tega prišlo, bomo ukrepali v smeri popolne podpore vsem, ki se ukvarjajo s preiskovanjem teh zadev. Poiskali bomo odgovorne, ki so krivi za to stanje," je dejala.

Horvat je izrazil upanje, da Bratuškova ne kaže s prstom na takratno vlado, ker to ne bi bilo v skladu s strokovnimi pogledi na takratna dogajanja. "V bankah ni samo problem slabih posojil, pač pa tudi upravljanja. Nameravate nemudoma zamenjati uprave in nadzornih svetov v teh bankah v državni lasti?" je vprašal Horvat.

Bratuškova pa je izrazila upanje, da Horvat ne kaže v uprave bank, ki jih je nastavila njihova vlada. "Če mislite, da ste v banke kadrovali ljudi, ki so krivi za ta polom ... potem ne vem. Prsta ne uperjam v nobeno vlado, pač pa v obdobje. Dejstvo je, da se je bruto zunanji dolg v 2004-2008 podvojil s 15,3 milijarde evrov na 39,2 milijarde evrov, danes pa je 40,8 milijarde evrov," je dodala Bratuškova.

"Ko se pogovarjamo o krivdi, je prav, da damo na mizo številke, v katerem obdobju je to nastalo," je še izpostavila predsednica vlade.

Poslanec SDS Zvonko Černač je vprašal za pojasnilo, kakšni bodo finančni viri in celoten obseg sredstev, ki bo potreben za sanacijo bančnega sistema. Vprašal je tudi, zakaj vlada ni zaprosila za denar v okviru Evropskega mehanizma za reševanje bank.

Bratuškova je poudarila, da zato, da ostajamo suverena država, da sami odločamo, kaj je potrebno narediti. "Tudi gibanje donosnosti 10-letnih evroobveznic nas navdaja, da je stanje pod to vlado boljše kot v prejšnji," je zagotovila, a dodala, da bo reševanje bančnega sistema drago, a da če tega ne bi naredili sami, bi bila bolečina v naši državi bistveno bistveno večja," je dejala.

Glede odgovornosti pa poudarila, da imamo organe, ki bodo o tem odločali. "Ne pričakovati od mene, da bom jaz povedala, kdo je kriv, prav tako pa verjamem, da si vi tega ne smete in ne morete dovoliti," je odgovorila Černaču.

Ta pa je dejal, da je prva odgovorna za bruto zunanji dolg Banka Slovenije.

Zakaj državljani, ki bodo obsežno dokapitalizirali banke, ne smejo zelo jasno vedeti, kaj se dogaja z njihovim denarjem, kako se ukrepa ter na kakšen način in pod kakšnimi pogoji nastajajo milijardni dolgovi države, je premierko vprašal poslanec SLS Franc Pukšič.

V skladu z ustaljeno tržno prakso na mednarodnih trgih Slovenija tako kot ostali izdajatelji vrednostnih papirjev ne razkriva imena investitorjev pri izdajah, je pojasnila Bratuškova. Razkritje imena investitorja bi namreč otežilo nadaljnje izdaje dolžniških vrednostih papirjev, saj bi lahko odvrnilo naslednje ali pa nadaljnje potencialne investitorje.

"Ne vem, kdo je kupil tisto zadnjo obveznico, ki jo je izdala vaša vlada, gospod Pukšič. Bom vesela, če mi boste vi to povedali. Hočem reči, da tudi takrat to ni bil javen podatek," je še dodala Bratuškova.

Koalicijsko vprašanje Bratuškovi pa je tokrat pripadlo vodji poslanske skupine največje vladne stranke PS Janiju Möderndorferju. Zaprosil je za pojasnilo, katere sistemske ukrepe na področju pregona gospodarskega oziroma bančnega kriminala in boja proti korupciji načrtuje vlada.

Bratuškova je postregla z nekaj statističnimi podatki. Policija je v prvi polovici leta obravnavala za 49 odstotkov več kaznivih dejanj gospodarske kriminalitete. Največ, za 95,4 odstotka, se je povečalo število goljufij, sledita pranje denarja s 93,5 odstotka in zloraba položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti za 81 odstotkov.

Policija obravnava še za 58,8 odstotka več kaznivih dejanj z elementi korupcije. Obravnavanih je bilo za 17,6 odstotka več kaznivih dejanj organizirane kriminalitete. "Ali mi ob vseh teh podatkih danes trije poslanci lahko rečete, da ta vlada nima resnega namena obračunati s temi dejanji? Mislim, da ne," je zaključila Bratuškova.