Največ pozornosti je pričakovano vzbudil program stabilnosti, ki začrtuje pot uravnoteževanja javnih financ v naslednjih letih.
Cilj vlade je javnofinančni primanjkljaj pod tri odstotke bruto domačega proizvoda (BDP) spraviti do leta 2015, pri čemer upa, da ji bodo v Bruslju odobrili dodatno leto za konsolidacijo javnih financ. Strukturno naj bi Slovenija javne finance uravnotežila do 2017.
Ključni napovedni ukrep je dvig davka na dodano vrednost (DDV) s 1. julijem, pri čemer se bo osnovna stopnja zvišala z 20 na 22 odstotkov, znižana stopnja pa z 8,5 na 9,5 odstotka.
Krizni davek na prihodke, ki se je omenjal še v sredo, se za zdaj ne bo uvedel. Do njega bo prihodnje leto prišlo, če se vladi s ključnimi deležniki ne bo uspelo dogovoriti o strukturnem zmanjšanju porabe.
Vlada z letom 2014 načrtuje še uvedbo davka na nepremičnine in ustavitev zniževanja davka od dohodkov pravnih oseb, predlaga pa med drugim tudi zvišanje sodnih taks in uvedbo davka na sladke pijače ter loterijske srečke.
Vlada učinek ukrepov na strani prihodkov trenutno ocenjuje na 540 milijonov evrov, za prav toliko pa želi primanjkljaj znižati tudi s krčenjem porabe.
Nacionalni reformni program pa vsebuje ukrepe za sanacijo bank in prestrukturiranje prezadolženih podjetij, izboljšanje poslovnega in investicijskega okolja, strukturne spremembe za dvig konkurenčnosti in pa izboljšanje političnega odločanja s pomočjo sprememb pri referendumu in vnosom fiskalnega pravila v ustavo.
Oba dokumenta bo vlada danes poslala v Bruselj. V Evropski komisiji napovedujejo, da ju bodo v prihodnjih tednih skrbno proučili in podrobno oceno ter priporočila za ukrepanje predstavili 29. maja.