Branko Masleša gre kot bojni jugoslovanski tank M-84 čez slovensko pravosodje

Članki o njem in sodnikih naj bi predsednika vrhovnih sodnikov zelo boleli. Morda prav zato ob ponedeljkih čez Tavčarjevo ulico na robu Miklošičevega parka običajno stojijo jugonostalgiki s komunističnimi simboli v rokah ter vsaj malo blažijo njegovo hudo bolečino. Rdeča zvezda je bila Masleši namreč položena v zibko, revolucionarne pesmi so delovale kot umirjena uspavanka, pištola je bila zanj del vsakdana, za kar je poskrbel njegov oče, nekdanji oficir jugoslovanske armade, ki naj bi sodeloval tudi z vojaško perotiobveščevalno službo. Zadnje tedne pa Masleši glavobole povzročajo tudi vztrajniki, ki so svoje zahteve po pravičnejšem pravosodju in lustraciji sodnikov razširili še z zahtevo po njegovi razrešitvi, tudi zato, ker je sodeloval v senatih, kje so bile večkrat kratene človekove pravice.

V Kopru rojeni 62-letni bosanski Srb, gre kot nekdanji bojni jugoslovanski tank M-84 čez slovensko pravosodje, za etiko in moralo očitno že dolgo ne ve več. Pred leti je dejal, da je samohigiena prvi pogoj za verodostojnost sodstva, to je bila še ena njegova floskula, ki je niti ni dobro razumel. Vrhunec njegove samovšečnosti pa so zavedni Slovenci dočakali pretekli teden. Kljub zahtevi, da se izloči iz senata, ki je odločal o zahtevi za varstvo zakonitosti v zadevi Patria, tega ni storil, ampak je predsedoval senatu, ki je zavrnilo zahtevo in potrdilo obsodbo Janeza Janše, Ivana Črnkoviča in Toneta Krkoviča. Po zakonu se mora sodnik izločiti, če obstajajo okoliščine, ki vzbujajo dvom o njegovi nepristranskosti. Ne zadošča namreč, da je sodišče nepristransko, pač pa mora dajati tudi videz nepristranskosti. In predsednik vrhovnega sodišča je v zadevi Patria več kot samo vzbujal dvom, tudi zato, ker je o obsojenemu Janši dejal: »Popolno ga je potrebno sfukati.« Besede je potrdila notarsko zaprisežena priča.

Masleša je leta 1975 diplomiral na sarajevski pravni fakulteti in nato do leta 1980 služboval na tamkajšnjem javnem tožilstvu. Tega leta je prav na svetovni dan norcev začel delati v Sloveniji, in sicer na koprskem sodišču, zato še danes nekateri njegovo imenovanje za predsednika vrhovnega sodišča razumejo kot prvoaprilsko šalo.

Pred osamosvojitvijo je kot sodnik sodeloval pri verifikacijah umorov, ki jih je zagrešila JLA nad žrtvami, ki so z Vzhoda čez meje bežale v Italijo. Kot član vojaške komisije naj bi bil navdušen nad strelom vojaka, ki je nesrečnega prebežnika zadel natančno v čelo. V tem času naj bi kot sodnik izrekel zadnjo smrtno kazen v Sloveniji. Prav zaradi teh navedb mu leta 1999 ni bila onemogočena dodelitev trajnega mandata za vrhovnega sodnika, vendar se je to zgodilo takoj naslednje leto; tik preden je padla Drnovškova vlada, ga je koalicija LDS potrdila za vrhovnega sodnika. Izvolitev za predsednika vrhovnega sodišča deset let kasneje pa ni bila samo sramota za slovensko pravosodje, ampak žalitev za samostojno Slovenijo. Masleša se je upiral osamosvojitvi, kot takratni koprski partijski funkcionar je celo dejal, da bo JLA »tepihovala« Slovenijo (zravnala z zemljo).

Nekateri, ki ga poznajo, pravijo, da je zelo aroganten in samopašen, da bi bil rad veliki vodja, čeprav naj bi hlače na vrhovnem sodišču nosila podpredsednica Nina Betetto. Organizacijsko naj bi bil povsem nesposoben, pravno slabo podkovan, bil je in ostaja navaden »aparatiček«, ki posluša in izpolnjuje ukaze drugih, dodajajo. Zadeva Patria je njegov vrhunec. Navdušencu nad agresijo prosrbske armade pred skoraj četrt stoletja »tepihovanje« ni uspelo, zdaj mu je dovoljeno vse – tudi izživljanje nad osamosvojiteljem Janezom Janšo in njegovo družino.