S Putinom so se včeraj srečali voditelji Velike Britanije, Francije, Nemčije in Italije, ki naj bi mu po poročanju tujih tiskovnih agencij sporočali, da Rusijo čakajo dodatne zaostritve sankcij, če ne bo prekinil podpiranja proruskih separatistov na vzhodu Ukrajine in poskrbel za umiritev situacije.
kot je povedal Putinov tiskovni predstavnik Dmitrij Peskov, je bila Ukrajina v ospredju pogovorov z britanskim premierjem Davidom Cameronom, ki je še pred vrhom G20 Rusijo opozoril, da bi jo lahko doletele nove sankcije, če se ne bo zavezala rešitvi konflikta na vzhodu Ukrajine. Ob tem je ravnanje Rusije v Ukrajini označil za nesprejemljivo.
Po pogovorih za zaprtimi vrati sta sicer po Peskovih besedah "izrazila interes za izboljšanje odnosov in za sprejetje učinkovitih ukrepov za rešitev ukrajinske krize". Pogovarjala pa sta se tudi o razmerah v Siriji in boju proti Islamski državi.
S francoskim predsednikom Francoisom Hollandom sta se strinjala, da zaradi razmer na vzhodu Ukrajine in sankcij Zahoda proti Rusiji dejansko trpijo vse strani, je še povedal Peskov.
Putin se je sestal tudi z italijanskim premerom Matteom Renzijem, s katerim sta se prav tako pogovarjala predvsem o napetostih na vzhodu Ukrajine.
Nazadnje se je Putin na štiri oči sestal še z nemško kanclerko Angelo Merkel, beseda pa je prav tako tekla o Ukrajini. Kasneje sta se oba voditelja skupaj srečala še s predsednikom Evropske komisije Jean-Claudom Junckerjem.
Po srečanjih so se pojavila ugibanja, da naj bi Putin predčasno zapustil vrh. Protestno naj bi namreč izpustil del današnjih zasedanj zaradi močnih kritik na račun krize v Ukrajini.
A Peskov je nemudoma zanikal ugibanja o predčasnem odhodu. "Na vseh dvostranskih srečanjih je beseda tekla o sankcijah, a nihče ne izvaja pritiskov," je zatrdil Peskov.
Srečanje Putina z ameriškim kolegom Barackom Obamo pa ni predvideno. Je pa Obama v Brisaneu ponovil oceno, da gre pri ruski podpori separatistov na vzhodu Ukrajine za agresijo na Ukrajino, ki je po njegovih besedah resna grožnja svetu.
Ukrajina pa ni bila edina tema prvega dneva vrha. Voditelji G20 so se zavezali, da bodo storili vse, da bi zatrli smrtonosno epidemijo ebole, ki pustoši po zahodu Afrike. V sporočilu, ki je sledilo pozivu Združenih narodov, naj okrepijo svoje napore za boj proti eboli, so obljubili pomoč pri zajezitvi epidemije ter zatrdili, da bodo naslovili srednjeročne gospodarske in humanitarne posledice.
"Delili bomo svoje izkušnje uspešnega boja proti eboli s partnerji. Med drugim bomo promovirali varne pogoje za zdravstvene in humanitarne delavce ter njihovo usposabljanje," so še zapisali.
Predsednik Svetovne banke Jim Yong Kim je ta teden sicer pozval k ustanovitvi milijardnega sklada za izredne izdatke, da bi tako zagotovili takojšnjo pomoč ob zdravstvenih grožnjah, kot je na primer ebola. A o tem na vrhu G20 ni bilo govora.
Na prvem dnevu vrha je odmevala tudi Obamova napoved, da bodo ZDA v sklad ZN za boj proti podnebnim spremembam prispevale tri milijarde dolarjev. Prispevek je ameriški predsednik označil kot pomembno potezo njegove države pri boju proti globalnemu segrevanju.
Sklad naj bi revnejšim državam pomagal pri izgradnji okolju prijazne industrije. Denar naj bi šel tudi za izgradnjo energetsko varčne infrastrukture in opozorilne sisteme pred podnebnimi katastrofami.
Vodja okvirne konvencije ZN o podnebnih spremembah (UNFCCC) Christiana Figueres je včeraj že pozdravila največji posamezni prispevek v sklad doslej. Po njenih besedah bo napovedan ameriški prispevek spodbudil druge razvite države k dejanjem.
Voditelji držav G20, ki predstavljajo dve tretjini svetovnega prebivalstva in tri četrtine svetovne trgovine, bi lahko v Brisbaneu presenetljivo dosegli pomemben napredek ravno na področju boja proti podnebnim spremembam.
Tako bi lahko predstavili pomembne spremembe na globalnem energetskem trgu in vzpostavili novo agencijo, ki bi bila branik pred tem, da bi se nafta in plin izkoriščala kot orožje za doseganje zunanjepolitičnih ciljev.
Do konca vrha naj bi se udeleženci pogovarjali še o rasti globalnega gospodarstva in davkih. Voditelji naj bi podpisali tudi strategijo, ki naj bi v prihodnjih petih letih zagotovila dve odstotni točki višjo rast svetovnega BDP od predvidene ter prinesla dodatna dva bilijona dolarjev in milijone delovnih mest.