Bodo morali planinci pokrivati stroške reševanja v gorah?

Statistika kaže rast števila intervencij v gorskem svetu in kot je povedal Tonin, reševalci pripovedujejo tudi, da nekateri izkoriščajo brezplačno helikoptersko pomoč in jo kličejo po nepotrebnem, kar povzroča velike stroške in morda tudi ogroža posadke. "Ampak ko so moji predhodniki skušali tovrstne operacije zaračunavati, so se vedno našli ljudje, ki so pravno zelo spretni in so opozorili na določbo, da to dejavnost izvaja država oziroma vojska, ki je že sicer financirana iz proračuna ter da bi šlo za dvojno zaračunavanje," je spomnil Tonin.

Zato na ministrstvu za obrambo sedaj iščejo druge možnosti, da bi na tem področju vzpostavili neke vrste družbeno odgovornost. "Država oziroma vojska sodeluje v dobro tega, da rešimo čim več življenj, po drugi strani pa pričakujemo odgovornost državljanov, da bodo prispevali k pokrivanju stroškov za gorsko reševanje," je izpostavil Tonin. Kot je pojasnil, bi ob dovolj velikem odzivu ljudi ob 100.000 zavarovanih lahko letna premija znašala 10 evrov.

Zaenkrat gre za delovne razmisleke, ampak Tonin verjame, da bi skupaj z Gorsko reševalno zvezo Slovenije, Planinsko zvezo Slovenije in zavarovalnicami lahko našli ustrezen model. Tako bi lahko tudi Slovenska vojska in Policija pokrili del stroškov, ki jih imata s helikopterskim gorskim reševanjem, pri čemer vsaka tovrstna akcija v povprečju stane okoli 10.000 evrov.

Kot je zagotovil Tonin, samega sistema reševanja, ki je v Sloveniji, podobno kot v gasilstvu, kombinacija profesionalizma in prostovoljstva, ne bi spreminjali, saj daje dobre rezultate, slovenska gorska reševalna služba pa je ena najboljših na svetu. "Ta sistem nameravamo krepiti tudi v prihodnje," je poudaril in dodal, da pa želijo še več vlagati v tehniko, opremljanje in usposabljanje.

Med drugim imajo na ministrstvu v načrtu 15 milijonov evrov vredno investicijo v nadgradnjo in posodobitev obstoječih osmih helikopterjev Bell 412, ki so za gorsko reševanje najprimernejši, s čimer bi jim podaljšali življenjsko dobo za 20 let. Tonin si ob tem tem želi, da bi bil sprejet zakon o investicijah v Slovenski vojski, da bi dobili dva nova helikopterja tipa Cougar, ki bi bila namenjena predvsem za vojaške naloge in gašenje v naravi, tako bi se z Belli lahko bolj osredotočili na gorsko reševanje.

Kot je povedal načelnik Gorske reševalne službe Radovljica Toni Smolej, letno gorski reševalci opravijo več kot 600 akcij, od tega je 320 tudi helikopterskih. Reševalcev letalcev je v Sloveniji 40, zdravnikov, ki so usposobljeni za takšno delo, pa 17. "Posadke, s katerimi delamo, so vrhunske. Želimo si, da ta nivo obdržimo, da usposabljamo letalce in jih dobro opremljamo," je izpostavil Smolej. Tudi sodelovanje policije ter vojske, ki opravljata helikoptersko dežurstvo na Brniku, je označil za vrhunsko.

Letošnja sezona je zaradi epidemije covida-19 precej specifična. Tako se je zmanjšalo število zahtevnih reševanj alpinistov iz sten, a povečalo število reševanj obnemoglih ali neustrezno opremljenih planincev, saj se v gore podajajo tudi tisti, ki tega niso vajeni. Letos zato pri reševanju s helikopterjem pogosto uporabljajo trikotni sedež, katerega uporabo so prikazali tudi na današnji vaji. Poleg tega so prikazali reševanje ponesrečenca s helikoptersko vrečo in primere stenskega reševanja alpinista, ki visi na vrvi.