Berglund na zaslišanju: Pri črki »J« se je zgodila napaka

Novinarju finske televizije YLE Magnusu Berglundu, ki je leta 2008 pripravil oddajo Resnica o Patrii, se zdi žalostno, da se je o črki J, ki naj bi označevala nekdanjega slovenskega predsednika vlade Janeza Janšo, toliko razpravljalo. Še vedno pa trdi, da se ni zmotil in da v dokumentih obstajajo razlike med slovenskim in hrvaškim "J".

Po navedbah iz oddaje, objavljene 1. septembra 2008, naj bi Janša v poslu s Patrio, ki je Sloveniji dobavila osemkolesnike, prejel podkupnino. Janša se je zato odločil za tožbo zoper Berlgunda in YLE pa tudi zoper nekdanjega v. d. generalnega direktorja policije Bojana Potočnika. Janša zahteva umik izjav in 1,5 milijona evrov odškodnine. Pravda na prvi stopnji poteka že v drugo.

Kot je danes pojasnil Berglund v videokonferenci s Finske, je črko J uporabil kot sredstvo dramatizacije, da zadrži pozornost gledalcev do konca oddaje in da bi gledalci razumeli, da ima pravilne dokumente. "A to je bila napaka, ta J je v razpravah pritegnil preveč pozornosti," je menil novinar.

Po njegovih besedah se tudi v zvezi s Hrvaško pojavlja črka J, ampak se v notranjih dokumentih Patrie ločuje med Slovenijo in Hrvaško, tudi sam je preveril to gradivo, "zato se tudi slučajno ne bi mogel zmotiti oziroma omenjati osebe s Hrvaške", je poudaril Berglund. Za Janšo bi lahko uporabil tudi oznako PM ali pa Janša, saj da se ga je po novinarjevih besedah tudi tako označevalo v dokumentih, je dodal.

Janšev odvetnik Franci Matoz je spomnil na navedbe iz oddaje, da je oseba J potrebovala denar za pokojnino. Zanimalo ga je, ali je novinar morda to informacijo zamešal z Bartolom Jerkovićem, direktorjem hrvaškega podjetja Đuro Đaković, ki se je kasneje upokojil. Berglund je ponovil, da tega nikakor ni zamešal.

Berglund je oddajo o načinih poslovanja Patrie prvič pripravil leta 2007, in sicer o domnevni korupciji v poslu z Egiptom. Tema je bila zanj pomembna, saj je Patria v lasti države, Finci pa imajo po njegovih besedah pravico vedeti, kaj družba počne z njihovim denarjem. Z oddajo je dobil dobre zveze in vire, leta 2008 pa se je lahko prepričal, "da se v slovenskem poslu uporablja enake metode kot v Egiptu".

Na zadevi je delal več mesecev, najpomembnejši viri so prihajali iz Patrie, imel je tudi druge vire, ki so imeli podatke o Patriinih poslih. In prišel je do zaključka, da so njegovi viri povsem zaupanja vredni.

Vire pa bo ščitil, je nadaljeval. Viri iz Patrie so bili namreč zaskrbljeni, da bi v primeru, če bi se razvedelo, da so spregovorili, izgubili službo. Prav tako so se bali za svojo varnost, je pojasnjeval Berglund.

Če bi pokazal dokumente, bi njegove vire lahko zaprli, je naprej izpovedoval Berglund. So pa podatke ničkolikokrat preverili in pri tem bili skrajno skrbni, šele nato pa objavili oddajo, je dodal.

Tudi na vprašanje, na podlagi česa je prišel do zaključka, da je Patria podkupila Janšo, je odgovoril, da iz dokazov, ki jih je dobil iz Patrie in pripovedi virov. Na vprašanje svojega zagovornika Andreja Kirma, kako je lahko preveril kredibilnost virov, je odgovoril, da "so bili na takem položaju", njihovi podatki in dokazi pa zaupanja vredni.

Slovenski sogovorniki pa niso bili viri, v oddajo jih je vključil, da pojasnijo okoliščine v Sloveniji. Njihova politična pripadnost zanj ni bila pomembna, pomembno je bilo, kakšno vlogo so imeli in ali poznajo okoliščine.