Bi Tanja Fajon pustila, da Slovencu v Srbiji sodijo za vojne zločine med osamosvojitveno vojno?

Kako bi evropska poslanka SD Tanja Fajon komentirala to, da bi Avstrija sprejela zakon o kazenskem pregonu vseh zločinov proti človeštvu na območju nekdanje Avstro-Ogrske in preganjala državljane na tem območju? Na podlagi tega bi lahko sodila Slovencem, ki so v polpretekli zgodovini organizirali in izvajali zločine proti človeštvu v Sloveniji. Nekaj podobnega je storila Srbija in sprejela zakon o organizaciji in pristojnosti državnih organov v postopku za vojne zločine. V tretjem členu je zapisala, da so državni organi Republike Srbije po tem zakonu pristojni za vodenje postopka za kazniva dejanja iz drugega člena (vojni zločini, genocid in podobno), ki so bila izvršena na območju nekdanje SFRJ, in to ne glede na državljanstvo storilcev in žrtev.

»Srbija se je s tem zakonom vzpostavila kot mali Haag in si vzela pravico soditi državljanom drugih držav za domnevni zločin, ki naj bi bil storjen v njihovih državah. Podobno kot že več kot pet let sodi in zadržuje v zaporu hrvaškega branitelja Veljka Marića ter mu s tem krati človekove pravice in suverenost Republike Hrvaške, lahko Srbija na podlagi tega zakona sodi tudi državljanom drugih 27 držav EU, torej tudi vašim državljanom, vsem, ki so sodelovali v domovinski vojni na Hrvaškem. To je v nasprotju z mednarodnim kazenskim pravom. Ne verjamem, da bi dovolili, da bi tako ravnali z vašimi državljani, zato tudi Hrvaška tega ne more sprejeti drugače kot vmešavanje v notranje zadeve naše države,« je v odboru za zunanjo politiko Evropskega parlamenta v razpravi o poročilu o napredku Srbije 2014, ki je pomembno za pridruževanje te države EU, opozorila hrvaška poslanka Marijana Petir (HDZ/ELS). Menila je, da sta drugi in tretji člen srbskega zakona resna ovira za srbsko pridruževanje EU, saj ima samo OZN pravico univerzalne jurisdikcije. Zato se je zavzela za to, da bi od Srbije zahtevali, da sporna člena umakne.

Toda temu je nasprotovala slovenska poslanka Tanja Fajon (SD), ki je Srbiji čestitala za napredek in izrazila skrb zaradi pritiskov sosednjih držav. Petirjeva je nato Fajonovo vprašala, ali bi tako menila tudi v primeru, če bi v Srbiji prijeli kakšnega slovenskega državljana in mu sodili zaradi zločinov, ki naj bi jih storil med osamosvojitveno vojno v Sloveniji. Fajonova pa je vztrajala pri mnenju, da bi bila sprememba zakona o vojnih zločinih v Srbiji nevaren precedens.

V resoluciji so med drugim pozvali Srbijo, naj okrepi sodelovanje s sosednjimi državami ter svoja prizadevanja v iskanju pogrešanih oseb, prav tako tudi v celoti daje vse pomembne podatke. V zvezi s tem so pozvali srbske organe, naj odprejo arhive Jugoslovanske ljudske armade, da bi ugotovili resnico o minulih tragičnih dogodkih. Prav tako spodbujajo oblasti, naj omogočijo in olajšajo pregleden dostop do tistih arhivov, ki se nanašajo na nekdanje jugoslovanske republike, in do dokumentov nekdanje Udbe ter jih predajo njihovim vladam.