Beda Delovega pisunstva

Delova novinarska aktivistka Anuška Delić je problematizirala častna priznanja Boruta Meška, prav tako tudi nagrajenca Uroša Urbanijo in Aleša Žužka, odgovornega urednika MMC RTVS oziroma njegovega namestnika. Delićevo je najbrž zmotilo, ker gre za nekdanja tesna sodelavca pokojnega Boruta Meška, ko je bil odgovorni urednik STA. Potem ko je v preoblikovanem Magu obračunavala z Meškom in Urbanijo, je proti njima izgubila spor na novinarskem častnem razsodišču, torej so jo zaradi lažnivega pisanja obsodili celo kolegi iz njenega novinarskega društva. Častno razsodišče Društva novinarjev je obsodilo tudi Vesa Stojanova, ker je kot odgovorni urednik Maga objavil njene lažnive pisarije.

Vsekakor je Delićeva zadnja med novinarji, ki lahko presoja o tem, komu bo novinarsko združenje, ki mu sicer ne pripada, podelilo priznanje in na kakšen način. Glede na njen novinarski »opus« ga ona gotovo ne bo nikoli dobila. V zadnjem času je služila predvsem kot pisalo v roki predsednice brezplačniške komisije Melite Župevc za obračunavanje z novinarji, ki naj bi pisali v Slovenski tednik in Ekspres pred tremi leti. Mimogrede, novinarji s samim pisanjem pod psevdonimom niso storili nobenega kaznivega dejanja niti niso ravnali v nasprotju z novinarskim kodeksom.

Delićeva je bila med novinarji, ki so prišli na Mag, ko je takratna gospodarica Dela Andrijana Starina Kosem skupaj s takratnim gospodarjem Pivovarne Laško Boškom Šrotom obračunala s prejšnjo novinarsko ekipo pod vodstvom Silvestra Šurle. Politični prevzem Maga je povzročil odhod bralcev, s tem pa tudi njegov propad. Po letu dni so Mag spremenili v brezplačno prilogo Delo Mag, pa še tega niso hoteli bralci brati, zato so ga ukinili. Za nagrado za dosežke v novinarstvu (beri uničevanje medijev) sta bila nekdanji urednik Maga Veso Stojanov in poznejša urednica Dela Mag Mateja Babič nagrajena z boljšima uredniškima položajema (Stojanov je postal urednik zunanje politike pri Delu, Babičeva pa pomočnica odgovorne urednice Dela), Delićeva pa je dobila redno službo.

Predsednik uprave Dela Jurij Giacomelli ni odgovoril na naše vprašanje, koliko poslovne škode je Delu povzročilo izhajanje in ukinitev tednika Mag in priloge Delo Mag: »Delo Mag je kljub prizadevanjem uredništva in vseh drugih v družbi prinašal negativni prispevek h kritju, zato smo ga integrirali v Delo in namesto njega Delo obogatili za Ozadja in druge vsebine.« Vprašanje, koliko zaslug si šteje za to, da so uredniki Maga oziroma Dela Mag za nagrado za likvidacijo postali uredniki na Delu, pa »štejem za slabonamerno in nanj ne bom odgovoril«. Hkrati je zavrnil govorice o novem članu uprave Dela in svojem predčasnem odhodu s položaja predsednika uprave.

Po naših podatkih se je oblikovna prenova Dela izjalovila in prodana naklada kljub visokim stroškom še naprej pada kot kamen. Giacomelli je zanikal, da bi za oblikovno prenovo porabili okoli 800.000 evrov: »Delo za zunanje storitve za oblikovno prenovo Dela ni porabilo niti 5 odstotkov vsote, ki jo navajate.« Dodal je, da »prodana naklada po prenovi raste in presega načrte promocijske akcije, ki še teče in se nadaljuje s skorajšnjo prenovo Nedela.« Konkretnih številk ni navedel, sicer pa jih bomo kmalu videli na spletni strani Slovenske oglaševalske zbornice (po njenih podatkih je bila povprečna prodana naklada med julijem in septembrom 46.726 izvodov, kar je rekordno malo). Glede nemškega svetovalca Dietmarja Schantina pa je dejal, da je svetoval Delu v prvih osmih mesecih glede uredniške integracije. »Čeprav projekt še teče in se bo nadaljeval tudi v naslednjem letu, so prvi rezultati že vidni.« Verjetno jih vidi leon, saj tudi v tem odgovoru ni bil konkreten.