Vizjak: Visoka podpora reformi trga dela kaže na zrelost politike

Minister je na današnji novinarski konferenci v Ljubljani izrazil zadovoljstvo, da je DZ reformo trga dela sprejel z "ustavno večino". To kaže, da so parlamentarne stranke, ko gre za politično zrelost, naredile korak naprej, verjame.

Potem ko je bilo mogoče na današnji tretji obravnavi reforme v DZ slišati, da zakon o delovnih razmerjih (ZDR) zaradi nesoglasij pri prehodnih obdobjih za varstvo starejših delavcev pred odpovedjo - starejši delavci bodo po novem tisti, ki so dopolnili 58 let ali so pet let pred upokojitvijo - ni usklajen s sindikati, je Vizjak opozoril, da to ne drži.

Kot je dejal, so sindikati želeli, da se prehodno obdobje sklene konec leta 2020, čemur so delodajalci nasprotovali. Pozneje je bilo po njegovih besedah dogovorjeno, da vlada sindikatom popusti pri višini nadomestil za čas brezposelnosti v prvih treh mesecih, pri prehodnih obdobjih za varstvo starejših pa obvelja iztek ob koncu leta 2018.

Odtegnitev podpore reformi s strani Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije (OZS) pa je minister pospremil z besedami, da so bila pričakovanja malih delodajalcev nerealna in da so temeljila zlasti na nižjih stroških dela oz. umiku plačanega odmora za malico in dodatka na delovno dobo. Sam je prepričan, da ta instituta ne vplivata na konkurenčnost oz. prožnost trga dela, če se ne govori hkrati tudi o plačni politiki.

Minister je ob tem izrazil željo, da se bodo delodajalci in delojemalci vendarle čim bolj identificirali z ZDR, saj bo na koncu pomembno, kako ga bodo izvajali in kako bodo odločala sodišča. Eno je namen zakonodajalca oz. to, kar zapiše v zakon, drugo pa je praksa, je izpostavil. Sam sicer ostaja optimist.

v nadaljevanju je izpostavil pet v reformi najpomembnejših segmentov ukrepov. Pod prvim je izpostavil povečanje prožnosti trga dela z rahljanjem postopkov zaposlovanja in odpuščanja, kar so si močno želeli delodajalci, pod drugim pa zmanjšanje segmentacije trga dela z omejevanjem zaposlovanja za določen čas, k čemur so pozivali sindikati.

V zvezi s segmentacijo je posebej izpostavil uvedbo odpravnin pri pogodbah za določen čas, jasnejšo dikcijo za preprečitev veriženja teh pogodb in kvote pri agencijskem delu.

Ponovil je, da bodo ukrepi z omenjenih prvih dveh segmentov prinesli več zaposlovanja za nedoločen čas.

V okviru tretjega segmenta je naštel ukrepe za okrepitev notranje prožnosti: možnost prerazporejanja delavcev na drugo ustrezno delovno mesto brez soglasja delavca, nižje nadomestilo za čas čakanja na delo (80 odstotkov osnove) in obveznost delavca, da se v tem času izobražuje za potrebe delodajalca.

Pod četrti pomemben segment po Vizjakovih besedah sodi ukrep, po katerem mora delavec aktivno iskati zaposlitev že v času odpovednega roka, s čimer se poveča možnost, da bo novo delo našel, ne da bi bil medtem brezposeln.

Ukrep, ki je del petega najpomembnejšega segmenta, pa so začasna in občasna dela za upokojence, je povedal minister. Kot je dejal, pa deli pomisleke, da bi se ta institut lahko prelevil v alternativo rednim zaposlitvam, zato so se na pobudo sindikatov obvezali, da se ukrep čez leto dni analizira in po potrebi korigira.

Reforma trga je zelo pomembna, je prepričan Vizjak. V tej luči je spomnil, da bo v sredo srečanje predstavnikov Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD), na katerem bo na tnalu tudi Slovenija.

Poročila OECD berejo tudi tisti, ki pišejo bonitetne ocene in torej vplivajo na ceno slovenskega zadolževanja, je pojasnil. Pomembna so tudi za morebitne tuje neposredne investicije in internacionalizacijo, torej sodelovanje slovenskih podjetij s tujimi, je sklenil.