Avstrijska klofuta slovenski manjšini na Koroškem

Premier Miro Cerar je predlog označil kot nedopustnega. Zunanji minister Karl Erjavec je medtem napovedal srečanji s predstavniki slovenske manjšine in deželnim glavarjem avstrijske Koroške.

Premier Miro Cerar je včeraj na Twitterju predlog sprememb deželne ustave označil za nedopustnega. "Naša vlada skupaj s pristojnima ministroma Gorazdom Žmavcem in Karlom Erjavcem bo naredila vse, da zaščiti slovenščino na avstrijskem Koroškem," je ob tem dejal v video posnetku, objavljenem na družbenem omrežju.

Predsednik republike Borut Pahor se je sestal z avstrijsko veleposlanico v Sloveniji Sigrid Berko in se z njo pogovoril o razmerah, ki so nastale zaradi osnutka nove ustave. Strinjala sta se, da je treba v dialogu poiskati rešitev, ki bo v prvi vrsti sprejemljiva za slovensko manjšino na avstrijskem Koroškem.

Kot so še sporočili iz urada predsednika republike, je veleposlanica predstavila zakonsko in politično ozadje omenjenega predloga in izpostavila, da je bil predlog mišljen v dobri veri. Sogovornika sta na koncu poudarila, da so odlični odnosi med Slovenijo in Avstrijo velikega pomena in da si je treba zanje prizadevati.

Zunanji minister je medtem ob robu koalicijskega vrha na Brdu pri Kranju napovedal, da se bo v ponedeljek ali torek verjetno srečal z deželnim glavarjem avstrijske Koroške Petrom Kaiserjem. V ponedeljek se bo sestal tudi s predstavniki slovenske manjšine na avstrijskem Koroškem.

Na podlagi te razprave se bodo po ministrovih besedah tudi odločili, kakšni bodo nadaljnji koraki. "Naš cilj je predvsem uresničevati interese slovenske manjšine. Kot minister za zunanje zadeve si želim, da bi te interese čim bolje uresničili. Zato je ponedeljkov sestanek izrednega pomena," je poudaril.

Tudi minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Gorazd Žmavc je poudaril, da bo vlada "naredila vse, kar je možno, da podpre interesne zahteve slovenske manjšine". Pri tem je izpostavil predvsem spoštovanje evropskih standardov na področju manjšin in izpolnjevanje avstrijske državne pogodbe (ADP).

Izpostavil je še, da vlada želi, da slovenska manjšina na avstrijskem Koroškem v okviru javne razprave predstavi svoja stališča. Kot je dodal, so predstavniki manjšine že oblikovali enotna stališča. Na podlagi teh stališč bosta z zunanjim ministrom Erjavcem ocenila, kakšni bodo nadaljnji postopki.

Minister za Slovence po svetu in zamejstvu je ocenil še, da odzivi predstavnikov slovenskih oblasti niso bili preostri. "Ni nam vseeno in moramo se boriti za cilje in vse to, kar je bilo doseženo," je poudaril.

"Mi smo zelo zaskrbljeni, vendar se zavedamo, da je to še v fazi javne razprave, da je tudi javno mnenje na strani Slovencev," je še dejal minister in dodal, da so zadeve izredno zahtevne.

Dolgoletni diplomat in nekdanji slovenski veleposlanik v Avstriji Aleksander Geržina je medtem izrazil obžalovanje glede najnovejših zapletov v zvezi s predlogom sprememb deželne ustave.

Ključno vlogo pri sedanji spremembi osnutka nove deželne ustave ima Ljudska stranka (ÖVP) na avstrijskem Koroškem, ki se je odmaknila od lastnega predloga, da bi v ustavi bila omenjena slovenska manjšina. Kot je ocenil Geržina, je stranka očitno zašla v neko precej skrajno pozicijo. Gre za isto stranko, ki je imela izjemno razumevanje do Slovenije in težav slovenske manjšine na avstrijskem Koroškem.

Zelo težko je razumeti sedanje pozicije ÖVP na avstrijskem Koroškem, ki so na nek način tudi pozicije zvezne ljudske stranke, saj je koroška ÖVP del zvezne ÖVP, je še ocenil nekdanji veleposlanik. Ta predpostavlja, da se je na avstrijskem Koroškem že začela predvolilna kampanja in da želi del ljudske stranke na starih sentimentih, ki so preživeti, verjetno poseči v volilno bazo svobodnjakov oziroma Zavezništva za prihodnost Avstrije (BZÖ).

Glede pozivov v slovenski javnosti, da bi Slovenija morala notificirati ADP, dolgoletni diplomat meni, da to ni stvar za javno razpravo.

Slovenski center PEN je medtem ocenil, da je osnutek deželne ustave avstrijske Koroške klofuta vsem, ki so od osamosvojitve naprej zatrjevali, da je ADP močan garant, da bo Avstrija spoštovala Slovenijo kot pravno naslednico pogodbe, čeprav Ljubljana dokumenta ni notificirala.

Ob tem so pozvali slovenski parlament, vlado in pristojne organe, naj se brez omahovanja zavzamejo za svoje sonarodnjake in evropske sodržavljane v sosednji državi. Pozvali so jih, naj se postavijo po robu dejanjem, ki so nasprotna duhu ADP in v neskladju z mednarodnimi konvencijami, ki urejajo ta vprašanja.

Osnutek nove deželne ustave avstrijske Koroške je tudi bil ena od tem četrtkovega koalicijskega vrha na Brdu pri Kranju. Prihodnji teden bosta o tem vprašanju na skupni seji razpravljala tudi parlamentarna komisija za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu ter odbor za zunanjo politiko.