Koroški glavar o ustavi brez slovenščine: Kompromis, ki ga nisem želel

Upa na umiritev čustvene razprave, ki ne upošteva dejstva, da bo slovenska narodna skupnost prvič nastopila v deželni ustavi, je v petek dejal za avstrijsko tiskovno agencijo APA.

Govori se samo o načrtovanem 5. členu, je bil kritičen Kaiser. Zapis nemščine "kot deželnega jezika tako kot jezika zakonodaje" je bil kompromis z Ljudsko stranko (ÖVP) in pravno gledano nima negativnih posledic za slovensko narodno skupnost, je zatrdil. Le tako je bilo namreč po njegovih besedah mogoče prepričati prvega moža ÖVP Christiana Bengerja, da je pristal na omembo slovenske narodne skupnosti v 7. členu.

"Gre za kompromis, ki ga nisem želel, a sem ga moral sprejeti, da je slovenska narodna skupnost prišla v ustavo. V deželnem zboru potrebujemo 24 glasov, sicer ustava ne bo potrjena," je dejal. Kot je še poudaril, je bil namen kompromisa ravno nasproten od tega, "kar se jim sedaj očita".

O osnutku deželne ustave bo sedaj razpravljal pristojni odbor deželnega zbora, sodelovali pa bodo tudi ustavni pravniki. "Semantično bi bilo mogoče eno ali drugo še popraviti," je ob tem dejal Kaiser, ki prihaja iz vrst socialdemokratov (SPÖ).

Brez poslancev Ljudske stranke v deželnem zboru SPÖ in Zeleni nimajo potrebne dvotretjinske večine za potrditev ustave, katere bistvo je pravzaprav odprava proporca v deželni vladi.

Osnutek nove deželne ustave avstrijske Koroške je v zadnjih dneh povzročil veliko zaskrbljenosti in ogorčenih odzivov med Slovenci na Koroškem in v slovenski politiki, saj kot deželni jezik po novem omenja zgolj nemščino. V naslednjem tednu je napovedanih več srečanj, na katerih naj bi poskušali reševati zaplet.