Koroška ima novo ustavo; Slovenci imajo nekaj "stilističnih pripomb"

Na avstrijskem Koroškem so dosegli dogovor o besedilu nove deželne ustave. Ta prvič v zgodovini omenja slovensko narodno skupnost na avstrijskem Koroškem, kot deželni jezik pa opredeljuje le nemščino, ne pa tudi slovenščine. Nova deželna ustava je tako tik pred sprejetjem. 1. junija jo bo potrjeval deželni zbor v Celovcu.

Nekatera določila nove ustave bodo začela veljati kmalu po sprejetju v deželnem zboru, večina pa po naslednjih deželnozborskih volitvah na avstrijskem Koroškem. To so včeraj na novinarski konferenci sporočili predstavniki tamkajšnjih koalicijskih strank, socialdemokrat Andreas Schwerwitzl (SPÖ), Markus Malle iz ljudske stranke (ÖVP) in Zalka Kuchling iz vrst Zelenih, poroča avstrijska tiskovna agencija APA.

Kot najpomembnejšo novost so izpostavili, da deželna vlada odslej ne bo več vnaprej določena po proporcu. Na avstrijskem Koroškem bodo tako poslej imeli večinski, koalicijski sistem pri sestavi vlade namesto proporca, ki je doslej določal, da imajo svoje mesto v vladi vse stranke, ki so zastopane v deželnem zboru. Poleg tega nova ustava predvideva še vrsto drugih novosti, ki naj bi okrepile demokracijo, so še pojasnili, kot piše na spletni strani slovenskega sporeda avstrijske televizije ORF.

Posebnost nove ustave je tudi omemba slovenske narodne skupnosti na avstrijskem Koroškem, glede česar je bilo pri oblikovanju nove ustave več zapletov in razprav. Ljudska stranka na avstrijskem Koroškem je namreč odstopila od lastnega predloga, da bi v ustavo zapisali skrb dežele in občin tako za nemško kot slovensko govoreče prebivalce avstrijske Koroške.

Zataknilo se je tudi pri slovenščini kot deželnem jeziku avstrijske Koroške. Predlog krovnih organizacij koroških Slovencev, da se odlomek o nemščini kot deželnem jeziku dopolni v smislu, da sta na dvojezičnem ozemlju avstrijske Koroške deželna jezika nemščina in slovenščina, se ni uvrstil v končno besedilo.

Na koncu je ostalo pri formulaciji, da je nemščina deželni jezik. Avstrijska Koroška pa, da priznava, kakor piše v zvezni ustavi, jezikovno in kulturno raznolikost, ki se na avstrijskem Koroškem odraža v slovenski narodni skupnosti.

Prvi odstavek 5. člena se po navedbah APA tako glasi: Nemški jezik je deželni jezik, kar pomeni jezik zakonodaje in - brez poseganja v manjšinske pravice na ravni zvezne zakonodaje - jezik izvrševanja dežele Koroške.

Kuchlingova, sicer koroška Slovenka in podpredsednica Skupnosti koroških Slovencev in Slovenk, je z doseženim kompromisom zadovoljna, "čeprav so bile želje deloma drugačne". "Da je slovenska narodna skupnost prvič v zgodovini avstrijske republike zasidrana v deželni ustavi, je velik napredek in mislim, da je danes zgodovinski dan," je poudarila.

Po njenih besedah je dejstvo, da je nemščina jezik dežele v smislu, da je jezik zakonodaje. In v tem smislu je to zapisano v novi ustavi. "Slovenščina je tudi jezik koroške dežele, je naš jezik in mi jo razvijamo naprej," je še pojasnila Kuchlingova za slovenski program ORF.

Marjan Sturm, predsednik Zveze slovenskih organizacij (ZSO), ene od krovnih organizacij slovenske manjšine na avstrijskem Koroškem, je za STA izpostavil, da so ustavni pravniki z Dunaja predstavnikom manjšine zagotovili, da pomeni deželni jezik le državni jezik na deželnem nivoju.

Novo je po njegovem, da se v 2. odstavku 5. člena ustave dežela Koroška prizna k jezikovni kulturni raznolikosti, ki pride do izraza v slovenski narodni skupnosti. "To je vsekakor napredek." Poleg tega v obrazložitvi imenujejo senžermensko in tudi avstrijsko državno pogodbo s členom 7, kar je prvič po letu 1955.

Sturm je še omenil, da imajo predstavniki slovenske skupnosti še nekaj "stilističnih pripomb" na končno besedilo, ki so jih včeraj posredovali predsedniku ustavnega odbora deželnega zbora in jih bodo izpostavili tudi na javnem posvetovanju, na katerega bodo povabljeni.

V četrtek bo o dokončnem predlogu nove ustave razpravljal pristojni odbor deželnega zbora, 1. junija pa ga bo potrjeval celoten deželni zbor v Celovcu, je povedala Kuchlingova. Po poročanju agencije APA za potrditev osnutka nove ustave ne bodo glasovali vsi poslanci.

Predvsem svobodnjaki (FPÖ) mu nasprotujejo in zahtevajo referendum. Kot je pojasnil vodja stranke Gernot Darmann, nova ustava daje opoziciji premalo pravic do nadzora, omemba slovenske narodne skupnosti pa je po njegovih besedah nepotrebna. Tudi za oba poslanca Zavezništva za prihodnost Avstrije (BZÖ) je omemba koroških Slovencev nesprejemljiva, je za APA pojasnil eden od njiju, Wilhelm Korak. V stranki Team Kärnten bodo predlog nove ustave najprej preučili in se še nato odločil, ali ga bodo podprli.