Andrej Černic: Razkritje bančne katastrofe

Napovedano je bilo, da bo odločitev postala znana v petek, 13. decembra. In vsi so že govorili o nesrečnem datumu in o zloveščih slutnjah. Seveda, vsi ti občutki so bili posipani s ščepcem cinizma in razočaranja nad stanjem v Sloveniji. Pet tujih bonitetnih hiš je slovenski bančni sistem postavilo pod rentgen. Ta rentgen je bolj poznan kot “stresni testi”: besedna zveza zelo nazorno osvetljuje svoj pomen. Operacija je trajala od avgusta, sklenila se je pred nekaj tedni. In rezultati so bili končno pripravljeni za javnost: da ne bi “izzivali zle usode”, je padla odločitev, da se predstavitev opravi en dan pred napovedanim. Četrtek, 12. december, je postal dan D. Razkritja stresnih testov bomo pogledali skozi najbolj pomenljive številke, ki jih bomo pojasnili.

Ključne številke

4,778 milijarde evrov: to je bančna luknja (kapitalski primanjkljaj), ki bi jo v primeru neugodnega makroekonomskega scenarija zabeležili v Sloveniji konec leta 2015 (stresni testi so bili sestavljeni s triletno projekcijo). Skratka, to naj bi bila najhujša izguba, ki bi jo v negativnih razmerah lahko utrpele slovenske banke. Gre za izjemno visok znesek: meja, ki bi v Slovenijo pripeljala trojko oziroma ESM mehanizem, je bila neuradno postavljena pri vrednosti 5 milijard evrov. Torej, šlo je za las.

3,012 milijarde evrov: toliko znaša vsota (davkoplačevalskega denarja), ki ga bo država namenila za takojšnjo dokapitalizacijo treh največjih bank: NLB, NKBM in Abanke. Dve tretjini dokapitalizacije bo v denarju, ena tretjina v državnih obveznicah. Po tej dokapitalizaciji bo kapitalska utreznost vseh bank v približnem deležu 15%. (zahteve Evrope so po 9% kapitalske ustreznosti). 3 milijarde evrov je, da dobimo prava razmerja, 8,5% slovenskega BDP ali 31% vseh proračunskih izdatkov za leto 2014. NLB bo dokapitalizirana z 1,5 milijarde evrov (poleti je skupščina banke zagotavljala, da bo 500 milijonov čisto dovolj), NKBM bo dobila 870 milijonov (poletna skupščina je odobrila 400 milijonov evrov dokapitalizacije), Abanka bo od države prejela 591 milijonov evrov.

75,6% BDP: toliko bo po izvršeni dokapitalizaciji znašal slovenski javni dolg. Narastek je bil skoraj 10-odstoten. Najbolj skrb vzbujajoč je vsekakor podatek, da je Slovenija v samo petih letih svoj javni dolg spravila s 23% BDP leta 2008 na današnjih 75% BDP. Slovenija je s tem prekoračila maastrichtsko določeno gornjo mejo (65% BDP): a to še ni hudo, evropsko povprečje je danes nekje okoli 90% BDP. Zelo skrb vzbujajoč je predvsem progresivni ritem hitrega naraščanja, ki ga mora Slovenija nujno ublažiti.

9,5 milijard evrov: toliko znaša ob koncu letošnjega oktobra vsota slabih kreditov v bančnem sistemu (enaka vsoti proračunskih izdatkov za leto 2014). Slabi krediti so tisti, ki s plačilom zamujajo več kot 90 dni in imajo najslabšo bonitetno oceno (razred D ali E). Gre za izvirni greh slovenske bančne krize: v času debelih krav so visoki bančni funkcionarji na lepe oči podpisovali kredite podjetjem (v glavnem po prijateljskem in klientelističnem ključu), ne da bi preverjali plačilno sposobnost in vrednost garancij. Ko podjetje ni bilo več sposobno plačevati, se je banka za posojen denar preprosto obrisala pod nos: kreditu je najprej zmanjšala boniteto, ko je postalo jasno, da plačila ne bo, pa je vpisala oslabitev oziroma odpis.

5,1 milijarde evrov: toliko so do oktobra letos znašale oslabitve in rezervacije v bankah zaradi slabšanja kakovosti kreditov. Če nekoliko poenostavimo: za toliko se je zmanjšala vrednost kreditov, ki so jih podelile banke. Oslabitve so prvi razlog za slabo poslovanje bank, ki negativne poslovne rezultate beležijo že četrto leto zapored.

5,9 milijarde evrov: po izračunu Financ je to celotni znesek, ki ga bo morala plačati slovenska država (davkoplačevalci) za stabilizacijo bančnega sistema: 3 milijarde dokapitalizacije za tri največje banke, 1,7 milijarde evrov za izdajo obveznic za izvedbo prenosa slabih kreditov na slabo banko, 445 milijonov evrov za likvidirani Factor banko in Probanko, 200 milijonov evrov za dokapitalizacijo slabe banke in 500 do 600 milijonov za (morebitno) dokapitalizacijo Gorenjske banke in Banke Celje.

2.900 evrov: to je znesek, ki povprečno pade na vsakega Slovenca za pokritje gornjega zneska.

Kako se bo dogajalo?

Prioriteto bodo imele tri velike banke, ki se bodo reševale v treh korakih. V prvem koraku bo država s 3 milijardami dokapitalizirala NLB (1,5 milijard evrov), NKBM (870 milijonov evrov) in Abanko (591 milijonov evrov), takoj ko bo dobila dovoljenje s strani Evropske komisije. Kratko bodo potegnili imetniki podrejenih obveznic teh bank, ki bodo naložbo v celoti izgubili (skupaj za približno 440 milijonov evrov). V drugem koraku bodo slabi krediti treh omenjenih bank preneseni na slabo banko: gre za kredite, ki imajo v bančnih bilancah približno vrednost 4,5 milijarde evrov, a ki so bili ocenjeni v realni vrednosti 1,7 milijarde evrov. Za to vrednost bo država izdala obveznice. Ob tem bo država slabo banko tudi neposredno dokapitalizirala z 200 milijoni evrov. V tretjem koraku bodo tri banke privatizirane. NKBM in Abanka v celoti, v NLB pa bo država ohranila kontrolni delež (25 odstotkov plus eno delnico). Ostale banke, ki so bile vključene v stresne teste, pa bodo imele do junija čas, da same poskrbijo za svojo kapitalsko ustreznost (povečanje prihodkov, večja izterjava kreditov, iskanje novih investitorjev in podobni ukrepi). Če ti ne bodo uspešni, bi tudi tem bankam junija priskočila na pomoč država.

Kdo bo odgovarjal?

Gornji odstavki so samo gola odslikava podatkov, ki so prišli na dan v prejšnjem tednu. Brez pretiranega moraliziranja se zato ob sklepu lahko samo vprašamo: ali bo kdo odgovarjal za katastrofo, ki se je zgodila v slovenskih bankah? Nekaj menedžerjev, ki so v Sloveniji dobili slabšalno ime tajkuni, je roka pravice v prejšnjih mesecih res kaznovala. A od bančnikov ni odgovarjal še nihče. Vlada sicer zdaj obljublja strožji nadzor, a problem slabih kreditov je vsem na očeh že od začetka krize (torej od leta 2009), tudi pred tem pa ni bilo težko zaznati zelo nenavadnih posojilnih praks. Torej, kdaj bo kdo odgovarjal za največji rop v slovenski zgodovini, težak 4,8 milijarde evrov?