Alojz Ihan: Junačenje z zavračanjem nošenja mask nikogar ne fascinira, s tem le škodimo sami sebi

Nošenje mask je eden najlažjih in najmanj motečih, a hkrati najbolj učinkovitih ukrepov za funkcioniranje družbe in človeka, je poudaril Ihan. "Tam, kjer je kultura mask, epidemijo zelo lahko krotijo, kjer tega ni, pa zelo težko. Tam, kjer poznajo kulturo mask, torej na vzhodu, je bila kultura nošenja mask vzpostavljena zaradi onesnaženja in prejšnjih izkušenj z gripo in sarsom."

Ihan verjame, da bomo težko maske tako normalno sprejeli kot v Aziji. "Ti imajo drugačne kulturne korenine in jim to ne predstavlja tako velikega bremena kot nam, ki smo bolj nagnjeni k izražanjem čustev z obraznimi potezami - gibanjem ust in obrvi. Težko si predstavljamo, da bi brez tega izražanja komunicirali z ljudmi," je dejal.

Po njegovih navedbah ustrezne respiratorne maske zaščitijo tistega, ki nosi masko. Nošenje kirurških mask pa je pravzaprav gesta do drugih, ki so v istem prostoru, saj samo preprečujejo, da bi kapljice od nas letele dlje kot do maske.

Kljub skoku v številkah okužb pa smo po njegovih navedbah v vzpenjajočem se delu krivulje prvega vala epidemije. "Tudi tam, kjer smo okužbe začasno zadržali s spremenjenim, protivirusnih načinom obnašanja, smo zaradi neodpornosti velike večine ljudi na ta virus izpostavljeni posamičnim vdorom okužb, ki se lahko hitro razplamtijo v večjo epidemijo, če popustimo pri izvajanju osebnih protivirusnih navad glede higiene rok, razdalje in mask v zaprtih prostorih," dodaja in svari, da se bodo posledice nezaznanih prihodov v državo pokazale šele v naslednjih dveh tednih.

Podrobno poizvedovanje ob vstopu iz Hrvaške se je začelo pred nekaj dnevi, na podlagi tega vročajo karantenske odločbe. Gre za nekaj sto odločb dnevno, zato po Ihanovem mnenju lahko sklepamo, da so v takšnem številu ljudje iz BiH in Srbije prehajali k nam tudi že teden ali dva prej.

Sam delež prekuženosti prebivalstva je še nepomemben za zadrževanje epidemije, prav tako je še veliko neznank, kako prekuženost vpliva na srednje- in daljnoročno odpornost posameznika na novi koronavirus. "V tem trenutku ne moremo resno razmišljati o tem, da bi se lahko zaščitili s prekuženostjo, saj ne obstajajo argumenti za to," je dejal.

Tako je zavrnil, da imajo ostale države zaradi večje prekuženosti boljše možnosti za spopad s covidom-19. "Prekuženost je tudi v Italiji še vedno malenkostna in sama po sebi ne zavira epidemije. V Italiji, Španiji ter v bolj prizadetih državah gre za to, da bodo nekaj let hudo resno jemali ta virus, saj skorajda vsak pozna koga, ki je v tem času umrl," je izpostavil.

Posledice prebolelega covida-19 na bolnika strokovnjaki šele ugotavljajo. "Virus poznamo šele pol leta in o kroničnih posledicah govorimo, ko se to vleče leto dni ali več. Zdaj se zgolj nakazujejo morebitne kronične težave." Po njegovih besedah bo bolj jasno čez leto dni. Za zdaj se še ni pokazalo niti, da bi različni sevi virusa oziroma genotipske različice vplivali ne potek bolezni.

Čeprav se pojavlja nekaj značilnih simptomov okužbe, je novi koronavirus težko ločiti od ostalih respiratornih bolezni. Poleti je postavljanje kliničnega suma lažje, ker ni drugih okužb z vročino in težkim dihanjem. Bo pa težava jeseni, ko bo mogoče ločiti okužbo z novim koronavirusom le s testom.

Poletje in vročina zaradi majhne prekuženosti prav tako nimata vpliva na zajezitev širjenja okužb. "Veliko mehanizmov je, da poleti prehladne viruse širimo v manjši meri, ampak vsi ti faktorji ne morejo kompenzirati situacije, ko so za virus občutljivi praktično vsi ljudje," je izpostavil.

Upa pa, da bi s cepivom in večjo prekuženostjo tudi to postal sezonski virus. Cepivo, ki ga razvija AstraZenca, je v fazi kliničnega preizkušanja varnosti na 1000 prostovoljcih, nato sledi še testiranje učinkovitosti cepiva.

Zaradi svetovne nuje po cepivu želijo ponekod skrajšati čas preizkušanja in takoj preiti na testiranje na prostovoljcih, ki bi se po aplikaciji cepiva ali placeba pustili namerno okužiti. "Ta del s kuženjem je seveda po svoje problematičen in to se pri cepivih običajno ne dela, ker je izven dosedanjih etičnih standardov," je poudaril Ihan.

"Ampak ker potek bolezni pri mladih in zdravih ljudeh običajno ni problematičen, se težav ne pričakuje, lahko pa to omogoči nastanek cepiva eno ali dve sezoni prej ter tako reši veliko ljudi," je dodal.

Vseeno pa se po njegovih besedah pojavlja vprašanje, kako bi rezultati pridobljeni na mladih in zdravih osebah, ki v teh primerih sestavljajo večino prostovoljcev, vplivali na starejšo populacijo. "Zagotovo pa si bo marsikateri starejši želel cepljenja, če bodo cepiva učinkovita pri mladih," dodaja Ihan.

Pri nas smo razmeroma dobro prišli skozi zdravstvene posledice epidemije, medtem ko smo manj zadovoljni z družbenimi in ekonomskimi posledicami, je še izpostavil. Opozoril je, da se s temi posledicami spopadajo vsi okoli nas, v marsikateri državi imajo še hujše. "Tudi če bi skušali izbrati drugo pot, je ne bi mogli izbrati. V fazi, ko so vsi okoli nas zaprli države, smo jo bili primorani zapreti tudi mi."

Razburjenje nad samimi sabo, da smo se tako odločili, je destruktivno in posledica tega, da smo vajeni uporniške in opozicijsko kulture skozi zgodovino, ko na svoji zemlji nikoli nismo bili gospodar. "Zato smo se zatekali v svetoboljno uporništvo - predvsem v obliki godrnjanja in pasivnega kljubovanja," je še ocenil Ihan.

Po njegovem mnenju zdaj delujemo podobno, a se ne zavedamo, da ima to lahko resne posledice. "Na primer neko junačenje glede tega, da ne bomo nosili mask. Tega junačenja nihče v resnici ne posluša, nikogar ni, ki bi ga s tem fascinirali, le škodimo sami sebi," je še povedal.