Četrto mesto bi na volitvah zasedla LMŠ, ki bi jo volilo 6,3 odstotka vprašanih, sledili bi NSi s 5,3- in SAB s 5,1-odstotno podporo. Preostale parlamentarne stranke bi se zvrstile takole: za SNS bi glasovalo 1,2 odstotka vprašanih, za DeSUS 1,1 odstotka in za SMC 0,5 odstotka. Od zunajparlamentarnih strank bi opaznejšo podporo dobila SLS, za katero bi glasovalo 1,8 odstotka vprašanih.
Odstotek tistih, ki ne vedo, koga bi volili, še naprej narašča - takih je že 30,4 odstotke vprašanih, medtem ko jih je bilo septembra še 27 odstotkov. 8,1 odstotka vprašanih pravi, da ne bi odšli na volitve.
Glede na septembrsko anketo je podpora padla SDS (za 1,6 odstotne točke), Levici (za 0,6), LMŠ (za 2,6) in SNS (za 0,4 odstotne točke). Podpora pa je narasla SD (za 0,7 odstotne točke), SAB (za 1,6) in DeSUS (za 0,2 odstotne točke). NSi in SMC beležita enako podporo.
Da vlada ne dela uspešno, je prepričanih 67,9 odstotka, kar je nekoliko manj kot septembra, ko je njeno delo kot neuspešno ocenjevalo 69,3 odstotka vprašanih. Da dela uspešno, meni 27,3 odstotka (septembra 28,1 odstotka).
Na lestvici ocene politikov se je na prvo mesto znova zavihtela evropska poslanka Ljudmila Novak, sledita ji predsednik republike Borut Pahor in evropska poslanka ter predsednica SD Tanja Fajon.
Telefonsko raziskavo javnega mnenja Vox populi so izvedli med 12. in 14. oktobrom, v njej pa je sodelovalo 700 oseb.
Anketa: Padec SDS, vzpon SD
Če bi bile volitve v DZ v nedeljo, bi največjo podporo dobila SDS, ki bi jo volilo 16,8 odstotka vprašanih. Sledili bi SD s 14-odstotno in Levica z 8,6-odstotno podporo, je pokazala javnomnenjska raziskava Vox populi, ki jo za Večer in Dnevnik opravlja agencija Ninamedia. Delež neopredeljenih volivcev še vedno narašča.