Revija Reporter
Slovenija

Alenka Puhar: Pravih dokazov zoper Janšo ni

STA

22. jun. 2013 7:45 Osveženo: 10:00 / 09. 8. 2017

Deli na:

Publicista Alenka Puhar je prepričana, da ni pravih dokazov, da bi predsednik SDS Janez Janša lahko bil obsojen. Ker če bi dokazi bili, "bi z njimi postregli že v obtožnici in seveda tudi v sodbi", je dejala v intervjuju za današnjo izdajo časnika Večer. V demokratičen socializem ne verjame in mu tudi ne bi dala še ene priložnosti.

Puharjeva, ki je bila med drugim v kolegiju odbora za varstvo človekovih pravic, nastalega ob izbruhu afere JBTZ, je prepričana, da tožilstvo nima zadosti dokazov proti Janši, zato nekateri v javnost pošiljajo "nekoliko smešne pozive in kritike, češ, ali vi poznate vse te tisoče in tisoče strani, pa si drznete govoriti".

"Rekla bi, da je naloga sodstva, da iz teh tisočev strani potegne bistvene točke in jih predstavi tako, da bo vsak državljan lahko uvidel, kje je bil storjen prestopek proti zakonu. In da to stori tako jasno in prepričljivo, da mu bo javnost verjela. V tem primeru pa cela vrsta pravnikov, strokovnjakov z velikim znanjem, temu oporeka," pravi.

Komentirala je tudi ocene, da je zborovanje pred sodišči nedopusten pritisk na sodstvo. Kot pravi, se ji bolj kot pritisk ulice zdi nevarno to, "da smo toliko časa dopuščali sodiščem, da so delala, kar so hotela".

Na vprašanje, kako ocenjuje prispevek intelektualcev v zadnjih dveh desetletjih, Puharjeva odgovarja, da je z intelektualci podobno kot z delavci in manj izobraženimi: "Tudi najvišji intelektualci, družboslovci in humanisti, so od življenja v socializmu tako oblikovani ali zaznamovani, da za vprašanja realitete nimajo ne pravega znanja ne posluha."

Po njenem prepričanju je imel veliko posluha za omenjeno realiteto Jože Pučnik. "Mislim, da je Pučnik, ki je z azilantskega dna startal v življenje v Nemčiji, bistveno bolje vedel, kaj je treba reševati, rešiti in kako stvari postaviti, in da je vedel, da ne moreš z nebulozami, nostalgičnimi izleti in s fantazmami preurediti sistema in voditi države," je dejala.

Pri t. i. ljudskih vstajah je publicista opazila tudi množične uporabe simbolov iz časa komunizma, pri tem pa ugotavlja, da sama ne čuti nobene simpatije do teh simbolov in nostalgije po tistih časih: "Nasprotno, prav straši me, da je dvajset let po padcu komunizma toliko ljudi, ki obujajo to silovito utopijo. Utopijo, da, kajti nostalgija po tistih časih je samo obrnjena utopija, njena zrcalna slika."

Glede izbrisanih publicistka meni, da je bila to huda kršitev: "Potrebno pa je vedeti, da nekaj let ni bilo popolnoma jasno, kaj se je zgodilo oziroma v čem je ta huda kršitev."

V demokratični socializem publicistka ne verjame, zato mu ne bi bila pripravljena dati še ene priložnosti, "ker jih je imel več kot dovolj". "Mislim, da je sprt s pravo demokracijo in da je logični nesmisel, ki ni izvedljiv," dodaja.