Pravnik Marko Bošnjak je v svojem nastopu med drugim izpostavil, da mora biti domnevno kaznivo dejanje natančno opisano, da stranke v postopku vedo, o čem razpravljajo. Če obtoženec ne pozna okoliščin, namreč ne more uporabljati temeljnih orodij obrambe, kot je denimo zatrjevanje alibija.
Po mnenju Bošnjaka je povsem neprimerno, da slovenska kazenska praksa dopušča, da se obtožni predlogi vlagajo brez obrazložitve. Kot "resno disfunkcijo" sistema pa je označil tudi to, da obtoženec v tem primeru ne more ugovarjati obtožnemu predlogu, vse dokler se ne znajde v sodni dvorani. Prav tako je neprimerno, da lahko tožilec obtožni predlog kadar koli spremeni, je ocenil Bošnjak.
Vprašanje dovoljenosti dokazov pa je po njegovi oceni temeljno vprašanje pravnosti države. Če je tožilcu dovoljena uporaba dokazov, pridobljenih na nedovoljen način, to pomeni, "da dovolimo protipravno delovanje države", je opozoril.
Med dokazi, pridobljenimi na nedovoljen način, je Bošnjak med drugim naštel tudi tiste, ki so pridobljeni v neskladju s človekovimi pravicami in temeljnimi svoboščinami. Takšni dokazi morajo biti izločeni še pred začetkom kazenskega postopka. V konkretnem primeru sojenja v zadevi Patria je bila po njegovih besedah obramba preprosto dolžna zahtevati izločitev tako pridobljenih dokazov.
Komentiral je tudi konkretno uporabo dokazov, pridobljenih na Finskem, v sojenju. Dejal je, da je vrhovno sodišče v enem od svojih načelnih stališč zapisalo, da so dokazi, pridobljeni v tujini, v Sloveniji veljavni, če so pridobljeni skladno s tujo procesno zakonodajo, poleg tega pa morajo biti pridobljeni skladno s ustavno zagotovljenimi človekovimi pravicami. Če se sodnik pred postopkom seznani z dokazi, pridobljenimi na nedovoljen način, pa se mora po mnenju Bošnjaka izločiti.
Tudi pravnik Matej Avbelj je v svojem nagovoru izpostavil vsebinsko nedorečenost obtožnega predloga, ki predsedniku SDS Janezu Janši očita kaznivo dejanje, storjeno ob neugotovljenem času na neugotovljenem mestu in na neugotovljen način. Vprašal se je, kaj bi pomenilo, če bi takšen obtožni predlog postal precedens.
To bi po njegovem pomenilo, da bi posameznik živel "v kafkovskem svetu", v katerem od njegove svobode in dostojanstva ne bi ostalo nič. Demokratična družba si po njegovih besedah ne bi smela dovoliti, da bi takšni obtožni predlogi postali praksa, saj bi se lahko razširili na vse podobne primere.
Izpostavil je tudi vprašanja, kaj to za Janšo pomeni kot za vodjo opozicije, kaj to lahko pomeni za vsakokratnega vodjo opozicije oz. za opozicijo kot nadzornika oblasti nasploh. Opozicija je namreč po njegovih besedah predpostavka pluralizma oz. demokracije kot politične ureditve države.
Kadarkoli se v katerikoli državi vodi proces zoper vodjo opozicije, je tak proces vreden posebne pozornosti, zlasti če se dogaja pred volitvami. Že sam obstoj procesa namreč lahko vpliva na preference volivcev, je dejal Avbelj in se zavzel za čim prejšnji izrek sodbe.
Tudi pravnik Jernej Letnar Černič se je zavzel za pošteno sojenje v tem primeru. Med elementi pravice do poštenega sojenja je izpostavil prevod gradiva v domači jezik obtoženca.
Okroglo mizo je pripravilo Akademsko društvo Pravnik.