Pri želvah temperatura v času inkubacije jajc namreč vpliva na spol - višja kot je, večja je verjetnost, da se bo izlegla samica.
Znanstveniki so raziskali dve genetsko različni populaciji orjaške črepahe na Velikem koralnem grebenu ob vzhodu Avstralije in ugotovili, da je v severni skupini, ki šteje 200.000 živali, večina samic. Opozorili so, da bi lahko vrsta propadla, če se ne bo izvalilo več samcev, piše v znanstveni reviji Current Biology.
V raziskavi so pojasnili, da toplejša gnezda, ki so skopana na obalah, pomenijo več samic. Že nekaj stopinj višja ali nižja temperatura namreč lahko pokvari ravnovesje med spoloma. Ob povprečnem dvigu temperature za okoli 2,6 stopinje Celzija do leta 2100 je zaradi nevarnosti propada številnih jajc in izvalitve večjega števila potomcev ženskega spola ogroženih več vrst želv, navaja raziskavo francoska tiskovna agencija AFP.
Sicer je težko ugotoviti spol želv, ko so te še v jajcih, zato so znanstveniki ujeli več primerkov orjaške črepahe in z genetskimi testi ugotavljali, od kod so prišle.
Analizirali so več kot 400 primerov in ugotovili, da je razmerje med samicami in samci bolj v ravnovesju pri tistih želvah, ki so se izlegle na bolj hladnem južnem delu Velikega koralnega grebena. Tam so zabeležili od 65 do 69 odstotkov samic v populaciji. Drugače pa je na severnem delu grebena, kjer je v populaciji 86,8 odstotka samic, med mlajšimi želvami pa jih je kar 99,1 odstotka.
Trend, da se izleže vedno več samic, je sicer opazen že več kot dve desetletji, je pojasnil eden od glavnih avtorjev raziskave Michael Jensen iz ameriške nacionalne administracije za oceane in podnebje.
Po mnenju strokovnjakov bi lahko z različnimi ukrepi pripomogli k boljšemu ravnovesju med spoloma, med drugim z vzpostavitvijo senčnih območij, kjer želve ležejo jajca, tako da bi bila med inkubacijsko dobo na hladnejšem.
Orjaške črepahe so ena od bolj ogroženih živalskih vrst, med drugim jih ogrožajo izguba življenjskega prostora, lovljenje in onesnaževanje, še piše AFP.