Kot je na današnji virtualni novinarski konferenci povedal Harlamov, letošnja nagrajenka v svoji poeziji poglobljeno preučuje našo človeškost - medčloveške odnose med moškim in žensko, materjo in hčerjo. Rodila se je leta 1942 v Budimpešti madžarski materi in slovaškemu očetu in je odraščala dvojezično. Zato je po njegovih besedah oseba, ki pooseblja Srednjo Evropo, ravno zdaj, ko se sprašujemo, letos ne samo, kam gremo, ampak tudi, ali Srednja Evropa nenazadnje v tej novi konstelaciji še obstaja.
Ker ji je bil onemogočen študij nemščine in estetike, je študirala agronomijo. Za njo je tudi izkušnja emigracije, za devet mesecev je emigrirala v Kanado po sovjetski zasedbi Češkoslovaške leta 1968. Prevajala je iz madžarščine, nemščine in največ iz angleščine. Napisala je 23 pesniških zbirk.
Že prej, še posebno pa v 90. letih minulega stoletja, je po besedah Harlamova razširjala možnosti slovaške moderne lirike, pa tudi možnosti upodabljanja ženk in žensko-moških odnosov. Njena poezija prehaja med refleksivno, imaginativno, intelektualno, intimno liriko in nenazadnje filozofskim premislekom. V zadnjih letih se njena besedila vse bolj fragmentirajo in vsebine postajo izraziteje avtobiografske, je povedal Harlamov.
Mila Haugova je prejela številne nagrade tako doma kot v mednarodnem okolju. Kot pesnica je imela velik vpliv na sodobnike ne le na Slovaškem, saj je že zelo zgodaj dobila prevod v francoščino, letos je izšel tudi pomemben antologijski izbor njenih pesmi v Veliki Britaniji. V Sloveniji je zaenkrat izšla v kratkem izboru leta 2003 pri KUD Apokalipsa.
Kot je dodal Harlamov, gre tudi za izjemno svežo pesnico, nagrada pa je tudi simbolno "prišla v prave roke pravi trenutek", saj letos mineva 20 let od avtoričinega prvega obiska festivala Vilenica.
Möderndorfer je izjemen vsestranski ustvarjalec, ki ga je Boris A. Novak v svoji utemeljitvi označil kot umetniškega poliglota. Po izobrazbi je gledališki in filmski režiser. Do danes je režiral več kot 100 predstav, objavil je več kot 70 knjig proze, poezije in dramatike ter napisal 42 dramskih besedil, od katerih je bila približno polovica uprizorjena.
Njegova dela so uvrščena v številne domače in tuje antologije, več je prevedenih v tuje jezike. Več njegovih dramskih besedil je bilo uprizorjenih na tujih odrih. Delal je tudi kot filmski, televizijski in radijski režiser. Je scenarist in režiser štirih celovečernih igranih filmov. Za filmski opus je prejel 23 mednarodnih in domačih nagrad. Za svoje ustvarjanje na različnih področjih je prejel že več kot 50 nagrad in nominacij, tudi nagrado Prešernovega sklada, je spomnil Harlamov.
Jubilejni, 35. mednarodni literarni festival Vilenca se, kot piše na spletni strani festivala, aktivno vključuje v dialog z aktualnimi družbenimi izzivi ter spremembami v Evropi in po svetu, prav v času, ko se je spremenila naša vsakdanja izkušnja bivanja in se je - vsaj začasno - spremenil tudi bivanjski prostor literature ter znotraj tega naš stik z njo.
S premišljenim izborom medgeneracijsko raznolikih mednarodnih in domačih gostov ter sodelovanjem med različnimi literaturami bodo program osredinili okoli letošnjega festivalskega vprašanja Quo vadis? Po prepričanju organizatorjev gre za vprašanje, ki si ga v sedanjem položaju vse pogosteje postavljamo.
Ob vse bolj nemirnem svetu sedanjosti, ko se Evropa širi in krči obenem, se bo letošnja Vilenica ozrla k svojim začetkom in premišljevala, kje smo danes, 35 let pozneje.
Letošnji festival v središče postavlja islandsko književnost. Antologija sodobne islandske književnosti po besedah slovenske sourednice Lucije Stupica prinaša 21 glasov za 21. stoletje. Islandsko literaturo je označila kot zelo živo, sicer pa po njenih besedah priča o podobnosti, ki jo Slovenci sami izkušamo v občutku majhnosti, s katerim se ves čas spopadajo. Hkrati je to velika, dobra literatura, ki pa nam je zelo oddaljena zaradi jezika in manjka prevodov, je dodala.
Vodja festivala Nana Vogrin je povedala, da bo večina festivalskega programa letos potekala virtualno. Kljub temu bo program razgiban in zanimiv, poskušali bodo preplesti virtualni stik in stik v živo. Ob ugodni epidemiološki sliki načrtujejo izvedbo nekaterih dogodkov v živo, na teh dogodkih pa bodo sodelovali slovenski avtorji. Kar zadeva tuje avtorje, zaradi številnih preprek njihove udeležbe v živo ne pričakujejo. Bodo pa podrobno predstavljeni preko video portretov ter branj v izvirnih jezikih s slovenskimi prevodi.
Kot vsako leto načrtujejo osrednjo okroglo mizo, ki se bo poklonila velikim vprašanjem, s katerimi se je Vilenca v svojih 35 letih srečala in se ob njih angažirala. Kot običajno pripravljajo tudi srečanje z literarnimi posredniki, letos prihajajo z nordijskega območja, ki se bodo virtualno srečali s slovenskimi avtorji in založniki na Vilenici.
Ker je v središču islandska literatura, pripravljajo tudi dogodek na Islandiji, ki ga bo preko prenosa mogoče spremljati na njihovi spletni strani. O razvoju programa bodo obveščali ažurno na spletni strani in na socialnih profilih festivala, je še povedala.
Festival organizira Društvo slovenskih pisateljev v sodelovanju s Kulturnim društvom Vilenica na Krasu in drugod po Sloveniji.