Umrli, a ne pozabljeni: poklon umetnikom ki so se lani poslovili

V  sodelovanju z Društvom slovenskih pisateljev in MIRO (ženskim odborom Slovenskega centra PEN) so dogodek soustvarili režiser Alen Jelen, scenaristka in moderatorka Meta Kušar, igralec Jurij Souček. Glasbo je izbral Iztok Simoniti.

»Z drobci iz njihovega dela in življenja se bomo spomnili njihove poti, jasne človeške dragocenosti, ki so nam jo za vedno zapustili,« so zapisali ustvarjalci prireditve, na kateri so v besedi, fotografiji in govornimi arhivskimi posnetki predstavili lani umrlo zamejsko pesnico, pisateljico in šolnico Ireno Žerjal iz vasi Ricmanje pri Trstu.

Le redkim je znano, da je bila ta uporna in izjemno zanimiva literarna ustvarjalka prva žena Jožeta Pučnika ter mama njunega sina Gorazda Pučnika. V literarni spomin se je zapisal tudi lani preminuli pisatelj, esejist in prevajalec Alojz Rebula, rojen v Šempolaju leta 1924,  ter njegov kraški rojak, pesnik, prevajalec, novinar in urednik Ciril Zlobec iz Ponikev.

Za »stvaritve, ki nas etično, to je človeško bogatijo, hkrati pa slovenski državi omogočajo potek državotvornosti«, smo lahko hvaležni   pisatelju, pedagogu in legendarnemu založniku Ivanu Bizjaku. Posebno mesto zavzema romanist, prevajalec in pisatelj Andrej Capuder, ki je bil obenem kronik meščanstva dvajsetega stoletja s poudarkom na življenju v predvojni, medvojni in povojni Ljubljani.

Lani je mimo javnosti, skoraj neopažen za vedno odšel tudi pesnik dramatik in prevajalec Rade Krstić. Poslovili smo se od prevajalca (libretov in zborovske literature) in pesnika Pavla Oblaka, ki je bil desetletja povezan z Ljubljansko opero, med preminulimi izjemnimi Slovenci sta tudi klasični filolog in prevajalec Primož Simoniti ter gledališčnik in pisatelj Mirko Mahnič. Vsi ti ustvarjalci, kot je zapisala pesnica in esejistka Meta Kušar, »niso živeli samo linearnega časa, ki so mu stari Grki rekli 'kronos', ampak so zagrabili tudi 'kairos' sveti čas mitov in legend.«