Bogu sem hvaležen, da sem imel priložnost spoznati Ivana Omana. Nikoli ne bom pozabil, kako je pred šestimi leti vkorakal v mojo parlamentarno pisarno. Bilo je pravo presenečenje. Nihče ni vedel, da pride...
Mirno in tiho je vstopil v mojo pisarno. Se usedel na stol in rekel: »Mladi mož, nekaj sem vam prišel povedat in nekaj sem vam prinesel.« Bil je to čas, ko so zlasti na desni zaradi pokojnine nekdanjega predsednika republike silovito tolkli po meni. Rekel mi je: »Jaz bi naredil isto kot vi.« Podaril mi je knjigo, s posvetilom »Krščanskemu demokratu Mateju Toninu spodbuda za delo krščanski demokrat Ivan Oman.«
Zame je bilo prvo srečanje z Ivanom Omanom neprecenljivo. Pomirilo me je in mi vrnilo samozavest. Podoben občutek, ko ti oče reče, da te ima rad, pa čeprav si zakuhal velike težave.
