Barl je pozneje nastopil še v filmih Dobri stari pianino Franceta Kosmača (1959), Pod sinjim nebom Dušana Prebila, ki je nastal 1988 v produkciji RTV in v nemškem filmu Schwarz und weiss wie Tage und Nächte Wolfganga Petersena iz leta 1978. Na kratko se je leta 2002 pojavil v mladinskem filmu Pozabljeni zaklad Tuga Štiglica.

Študiral pa ni dramske igre, temveč dramaturgijo na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo (AGRFT) v Ljubljani. Sprva je delal kot urednik televizijskih oglasov na RTVS, nato pa pa se leta 1962 preselil v Nemčijo, od koder se je vrnil po osamosvojitvi Slovenije.

Delal je kot samostojni producent, med drugim je sodeloval tudi s slovitim režiserjem Rudolfom Noeltejem. Po izredno napornem snemanju na Siciliji je popolnoma spremenil poklic in postal sodni tolmač, je leta 2006 povedal za Dnevnik.

Kot so zapisali na omenjenem portalu, je novico sporočil Obalni letalski center Portorož, katerega član je bil Barl.