Izbor najboljših v Sloveniji, ki nakazuje, kaj je v slovenskem športnem prostoru letos najbolj izstopalo, ni ne presenečenje ne naključje. Tako Pogačar kot Garnbret sta nadaljevala prevlado na svojih področjih in tako kot leto ali več prej tekmecem prepustila le drobtinice.

Pogačar bo verjetno za svoj največji uspeh leta postavil četrto zmago na francoskem Touru, a to še zdaleč ni bil edini presežek kolesarja, ki ga tekmeci lahko premagajo samo še ob zelo redkih napakah ali tehničnih težavah. Dobil je še kup kolesarskih klasik in večetapnih dirk, kot sta Liege-Bastogne-Liege in Flandrija, na svetovnem prvenstvu v Kigaliju pa je na cestni dirki odčital še eno lekcijo konkurenci in slavil po skoraj 70-kilometrskem samostojnem pobegu.

Garnbret pa je kljub precej okrnjenem koledarju nastopov dopolnila že prej sijajno zbirko medalj. Dva nova naslova svetovne prvakinje (v težavnosti in balvanskem plezanju) je v Seulu osvojila skorajda mimogrede, skupno je pri šele 26 letih že pri 12 medaljah na SP, deset je zlatih. Po uspehu na domači tekmi v Kopru pa je števec zmag v svetovnem pokalu postavila na 49, pri vsem skupaj pa je imela čas in voljo še za dobrodelnost in odplezala 24-urni maraton.

A športnika leta sta imela nevarna zasledovalca, ki sta do uspehov prišla v zraku in na družinski pogon. Domen in Nika Prevc sta zaznamovala zimski del športnega leta, oba sta v glasovanju zasedla drugi mesti, a je tudi seznam njunih uspehov zelo žlahten in bi prav tako lahko posegla tudi višje.

Skupaj s kolegi iz reprezentance ali pa sama sta osvajala naslove svetovnih prvakov, Nika je bila še prva v seštevku sezone svetovnega pokala (in decembra s 25. zmago tudi prehitela že upokojenega brata Petra na vrhu slovenskih skakalcev z največ zmagami), Domen pa je marca v Planici navdušil rojake, ko je svetovni rekord v poletih vrnil domov, meja je zdaj 254,5 metra. Njegova sestra je od marca tudi lastnica ženskega rekorda, v Vikersundu je poletela do 236 metrov.

Toda prvo mesto pri športni potezi leta verjetno pripada še enemu od nosilcev slovenskih športnih uspehov zadnjih let. Košarkarski zvezdnik Luka Dončić je vrhunec dosegel z neprostovoljno selitvijo iz Dallasa v Los Angeles, kar je bila verjetno ena najbolj presenetljivih rošad v zgodovini lige NBA. A se je tudi v Kaliforniji odlično znašel, vsaj v prvi sezoni pri jezernikih pa lovorike še ni bilo. Poleti je nato Dončić z novimi delodajalci sklenil triletno pogodbo v vrednosti 142 milijonov evrov.

Trenutna sezona bo tako Los Angeles središče slovenskih športnikov v ameriških profesionalnih ligah, saj je se Dončić v mestu angelov pridružil hokejistu Anžetu Kopitarju. Ta je v prejšnji sezoni v končnici izpadel v prvem krogu, pred novo sezono pa je napovedal, da bo njegova zadnja v bogati karieri.

Košarkarji so bili na EP pod vodstvom Dončića bolj uspešni kot nogometaši v kvalifikacijah za SP, prišli so do četrtfinala, tam pa so jih ustavili gostitelji, Nemci so pozneje tudi postali prvaki. Dončić je bil seveda član idealne peterke, s povprečjem 34,7 točke na tekmo pa tudi prvi strelec EP. Na košarkarskem področju se Sloveniji čez štiri leta obeta nov domači eurobasket, saj je Slovenija dobila eno od predtekmovalnih skupin za EP 2029.

Hokejisti so na reprezentančni ravni dosegli lep uspeh in zgodovinski mejnik. Reprezentanca, ki vselej niha med elito in drugoligaško konkurenco, je na SP na Švedskem obstala med najboljšimi in se tako prvič po letu 2005 ni že po eni sezoni preselila v nižji razred.

Precej manj blesteča je bila nogometna sezona. Vsaj reprezentančna, saj so Celjani - v prvem delu sezone 2025/26 tudi na domači sceni niso imeli tekmeca - prišli do četrtfinala konferenčne lige, prvič doslej je imela Slovenija (še z Olimpijo) dva kluba v izločilnih delih evropskih pokalov.

Slovenija pa na reprezentančni ravni ni bila tako uspešna. Spomladi se je še obdržala v ligi B lige narodov, jeseni pa ji ni šlo po načrtih v kvalifikacijah za SP. V konkurenci Švice, Kosova in Švedske je bila daleč od uspeha, po koncu cikla, ki je po lanskem euru prinesel veliko razočaranja navijačem, pa se je po sedmih letih poslovil še selektor Matjaž Kek.

Na domači sceni sta poletje in jesen zaznamovali tudi trenerski drami pri Olimpiji in Mariboru; tako v Stožicah kot v Ljudskem vrtu so namreč trenerji prihajali in odhajali kot na železniški postaji, za zdaj so pri obeh velikih tekmecih pri četrtem strategu v sezoni.

Poleti je precej prahu dvignil tudi mladi slovenski zvezdnik Benjamin Šeško. Njegov prestop v angleško premier ligo je bil dolgo slabo varovana skrivnost, uradno pa je Manchester United vse skupaj potrdil avgusta; nemškemu Leipzigu so rdeči vragi plačali 76,5 milijona evrov odškodnine, s tem je Šeško postal slovenski rekorder po višini prestopnega zneska.

Odbojkarice so se prvič doslej uvrstile na SP in na Tajskem prišle celo do osmine finala, njihovi kolegi so na Filipinih na SP prav tako obstali v osmini finala.

Uspehov in medalj pa je bilo še ogromno. Tina Šutej je osvojila bron na SP in srebro na dvoranskem SP v atletiki, kajakaši in kanuisti so se na svetovnih prvenstvih in domači tekmi svetovnega pokala dodobra založili z medaljami in zmagami.

Uspešna je bila moška namiznoteniška reprezentanca z bronom na ekipnem EP, nekaj zmag so prispevali še biatlonci z Jakovom Fakom in deskarji z Žanom Koširjem, manj pa alpski smučarji, kjer je sicer izstopal specialist za hitre discipline Miha Hrobat s tremi uvrstitvami na stopničke. A na SP smučarske medalje ni bilo, ob uvodu nove, olimpijske sezone pa so slovensko ekipo pošteno zdesetkale še poškodbe.