Na ljubljanski osnovni šoli Majde Vrhovnik je bil prvi koncert z deli slovenskih skladateljev. Lepo presenečenje večera je bila v drugem delu koncerta krstno izvedena noviteta kitarista in skladatelja Tomija Štanfla z naslovom Oblivion kot Koncert za flamenko kitaro in godalni orkester. 

Solist na flamenko kitari je bil Erazem Izidor Grafenauer ob Godalnem orkestru Stretto (koncertna mojstrica Anea Mezgec). Štanfel je zapisal skladbo z občutkom in poudarkom za kitaro, pri tem stavi na silno virtuoznega kitarista, kar Grafenauer zagotovo je. Občutek za melos in dramaturško nit glasbene melodije so pokazali vsi nastopajoči.

 Orkester Stretto se je dobro odrezal. Zahtevni ritmi so jim dobro šli od rok, pri igranju so usklajeni ter melodično natančn i. Všečno je, da Štanfel v svoji glasbeni kompoziciji bazira na tonalnosti in harmoniji. Čeprav se tu pa tam od nje loči, jo spretno pripelje nazaj z jasno glasbeno mislijo, ki je v svojem povednem tonu lirična in emotivna. Preprostost in izjemna muzikalnost solista ob spremljavi Stretta se je dotaknila vsakega poslušalca. 

Težko bi določili, kateri stavek koncerta (Oblivion, Čimin in Fin de fiesta) je boljši. Čeprav je prvi kompozicijsko in muzikalno močan, preostala dva stavka ne zaostajata. Odlična je spevnost drugega stavka, spet finalna gradacija v tretjem. Kak koncert več bi izvedbo le še izboljšal ter pripomogel k popularizaciji kitarske glasbe, uveljavitvi izvajalcev in skladatelja.

V prvem delu koncerta je nastopil umetniški vodja festivala, kitarist in skladatelj Erazem Izidor Grafenauer s svojim projektom Ventana abierta, nastalem po večletnem raziskovanju flamenka. Šestdelno kompozicijo za solo kitaro je mladi skladatelj in kitarist osnoval na razgibanem ritmu, dinamičnem pristopu prijema kitare ter barviti zvočni niansi z dinamičnim pristopom, ki ponekod preseneti poslušalstvo. Kitarska tehnika Grafenauerju ni problem, prav tak one občutek za zahteven ritem in melodičnost. Vsekakor spada med naše najboljše kitarske poustvarjalce.

Letošnjo sezono se novi festival izvedbeno razteza po vsej Ljubljani, na različnih lokacijah, s čimer zajamejo širši krog poslušalstva. Pa še zato, ker repertoar koncertov obsega dela od klasične glasbe do jazza, vključujoč nova dela, posebej napisana za ta festival, kot tudi glasbo latinske Amerike in španskega flamenka.

Vsak večer v prejšnjem tednu je festivalski program ponudil en dogodek. Dan za nastopom Grafenauerja in Godalnega orkestra Stretto je bil tam koncert poljskega koncertnega mojstra Mateusza Kowalskega, v sredo je bil nastop Argentinskega kitarskega Dua (Juan Almada in Federico Diaz) v četrtek je bil na Vodnikovi domačiji subtilni večer preleta poezije Bora Bačvarevića in kitare z nastopom študentov Akademije za glasbo z ilustracijami Višnje Stojanović, ki je ustvarjala na recitirane podlagi poezije, petek  pa je bil jazzovsko obarvan z nastopom Jani Moder tria, ki ga sestavljajo poleg kitarista Modra še bobnar Kristijan Kranjčan in kontrabasist Gal Golob. V tem tednu so imeli tuji virtuozi in gostujoči kitaristi festivala (poljski in argentinska) svoje delavnice, ki so bile dobro obiskane.

Skoraj nuja je, da se za ta festival najdejo podporna sredstva na ministrstvu za kulturo ter ljubljanski mestni občini, ne le z veleposlaništev (kot pohvalno tokrat poljskega). Saj festival poleg odličnih koncertov ponuja tudi mojstrske tečaje, podpira mlade ustvarjalce, izvaja novitete slovenskih skladateljev in spada v deficitarno zvrst promocijo glasbene umetnosti pri nas.