Uvodna skladba koncertnega večera je bila preverjena receptura, ki vedno uspe. Kvartet za flavto in godalni trio št. 1 v D-duru Wolfganga Amadeusa Mozarta je flavtistka Jurka Zoroja kot solistka izvedla briljantno, z lepim, jasnim in bleščečim tonom.

Vsako frazo je primerno obarvala in glasbeno nit docela logično in tehnično brezhibno odigrala. V kvartetu so nastopili še violinist Vasilij Mlejnikov, violist Roberto Papi in violončelist Eldar Saapar, ki so prav tako vzorno opravili svoje delo in solistko podprli v njeni interpretaciji.

Večji del koncertnega časa je bil vendarle hote ali nehote odstopljen enemu naših najboljših čelistov Bernardu Brizaniju, ki je tehnično vedno odlično pripravljen in ima naštudiranega ogromno repertoarja. Z izjemno eleganco, lahkotnostjo in melodično kohezivnostjo žlahtnega tona čela, kot ga zna izvabiti s svojo brezhibno tehniko le Brizani, je odigral celotni Koncert za violončelo in orkester št. 1 v C-duru Josepha Haydna.

Enega najbolj priljubljenih in tudi največkrat izvajanih koncertov je izvedel tako, da nam je jemalo dih. Člani Ensembla Dissonance so ga lepo podprli, sledili njegovi viziji glasbene misli. V drugem delu koncerta je izvedel še nekaj solističnih točk skupaj z Ensemblom Dissonance.

Enega naših največjih in najbolj vsestranskih še živečih skladateljev Janija Goloba ni treba posebej predstavljati, njegova glasba govori zanj, sploh filmska ali aranžmaji slovenskih popevk. Po naročilu za tokratni koncertni večer je napisal skladbo Valovanja za flavto in godala.

Sama kompozicija se spogleduje s skladateljskimi tehnikami sodobnega časa, ki svojo melodičnost izmikajo slušnim dražljajem in odstopajo osrednji prostor zvenu. Kot nekakšna simbioza več glasbenih idej hkrati, ki pa se posledično ne zaključuje nujno v harmonično zlitje.

V drugem delu koncertnega večera so poleg Golobove novitete izvedli še nekaj priljubljenih melodij, ki jih poslušalstvo vedno znova rado sliši, med drugim: Pavano za umrlo infantinjo skladatelja Mauricea Ravela, Laboda iz suite Živalski karneval Camilla Saint-Saënsa, Gabrielovo oboo iz filma Misijon Ennia Morriconeja idr.

Ensemble Dissonance, ki ga sestavljajo poklicni glasbeniki, praviloma zaposleni v Slovenski filharmoniji, postaja nepogrešljiv komorni orkester za različne priložnosti, abonmajske cikluse, pa tudi festivale; s Festivalom Ljubljana zgledno sodelujejo že nekaj let.

Sodelujejo z vidnimi mednarodnimi glasbenimi poustvarjalci in se polagoma tudi uveljavljajo na tujem. Pohvalno je, da težijo k izvedbam novitet sodobnih slovenskih skladateljev in jih redno uvrščajo v svoj program.

Kljub profesionalni drži in njeni izhajajoči doslednosti in ob natrpanih urnikih bi veljal razmislek za kako vajo več za močnejšo ubranost, kot na primer za tokratni koncert. Za kak podoben godalni sestav ima slovenska glasbena krajina morda še prostor, a je vodenje in upravljanje takih sestavov vse prej kot povsem enostavna naloga.

Vsekakor velja, da Ensemble Dissonance prerašča popoldansko ljubiteljsko delo profesionalnih glasbenikov in velja tehtna presoja o njegovi profesionalizaciji, če ne za drugače, da bo lahko izvedba več vaj, premislek o tehtnejšem programu, več izvedb slovenskih novitet in posledično tudi več odličnih koncertov. Z lepimi obeti se udeležimo naslednjih njihovih koncertov.

Nosilec materialnih avtorskih pravic in avtor oba izrecno prepovedujeta kakršnokoli reproduciranje tega članka tudi za kakršenkoli namen spremljanja medijskih objav.