Premier je bil v intervju za N1 kritičen do predsedničinega izbiranja kandidatov za guvernerja Banke Slovenije in varuha človekovih pravic.
Premierjevo obračunavanje preko medijev je predsednica označila za nedržavotvorno in politično nezrelo izsiljevanje.
Predsednica je bila zgrožena tudi nad navedbami Goloba, da dodatno usklajevanje o kandidatki za guvernerko banke Slovenije Saši Jazbec, ki ima podporo koalicije, sploh ni potrebno. Takšno stališče je nenavadno, v določenih okoliščinah in razmerah, kot jih vidimo na zahodu, vzhodni Evropi in bližnjem vzhodu, pa tudi nevarno, meni predsednica.
"Sprašujem se, čemu so po njegovem mnenju torej namenjeni pogovori s poslanskimi skupinami, ki so jih doslej opravljali vsi predsedniki držav," je dodala. Ob tem pa spomnila, da ima v postopku imenovanja predsednik države vlogo predlagatelja, DZ pa vlogo glasovalca o predlogu. "Vlada v to enačbo ni vključena in to z razlogom, saj gre v primeru banke Slovenije za institucijo, ki mora delovati popolnoma neodvisno," je pristavila.
"Proti Saši Jazbec osebno nimam nič, je strokovnjakinja na področju javnih financ in proračuna, v tem delu je tudi izstopala od drugih prijavljenih na javni poziv," je priznala. Vendar pa so se nanjo glede imenovanja Jazbec vrstili pritiski in tudi argumentirani pomisleki o domnevnem konfliktu interesov, ki jih je prejemala od oktobra lani. Zato je formalno nikoli ni predlagala v razpravo poslanskim skupinam, je pojasnila. S kandidatko je opravila tudi dva pogovora, a "popolnoma zadovoljivih pojasnil" ni prejela, pravi.
O podpori koalicije oz. Gibanja Svoboda kandidatki Jazbec je bila seznanjena preko medijev, kljub temu, da so bili vsi povabljeni na razgovor. "To je bilo nespoštljivo do institucije predsednika države, kar sem tudi odkrito povedala, predvsem pa me je zmotilo sleherno zavračanje pogovora o katerihkoli mojih drugih predlogih," je dejala. O tem se je želela pogovoriti tudi s premierjem, ki pa je ta pogovor dvakrat zavrnil.
Premier je v intervjuju za N1 izpostavil tudi očitke, da je Slovenija v Svetu Evropske centralne banke brez predstavnika, v času ko se odloča obrambnih izdatkih držav, "zato ker predsednica ne zmore opravljati svoje naloge".
Predsednica je izpostavila, da o povišanju izdatkov za obrambo in varnost odločajo vlade posameznih držav in ne Evropska centralna banka. "To bi predsednik vlade seveda moral vedeti," je podčrtala in izrazila zaskrbljenost, ker njegove izjave kažejo na nerazumevanje delovanja politike, pomena delitve oblasti in delovanja neodvisnih institucij.
Ostro je zavrnila tudi očitek, da ne zmore opravljati svoje naloge. Po štirih krogih posvetovanj s poslanskimi skupinami, predstavnikoma narodnih skupnosti in nepovezanimi poslanci je pri temi guvernerja "naletela na koalicijski zid" in ugotovila, da koalicijske stranke ob "neomajnem nareku Gibanja Svoboda" vztrajajo pri podpori Jazbec. Ko je v razmislek predlagala rešitev, je tudi pri tem naletela na zaprta vrata, pravi. "Iz spoštovanja do kandidatov pa v DZ ne bom kar tako pošiljala predlogov, če se o njih nihče ne želi niti pogovarjati, kaj šele usklajevati," je bila jasna.
Sama je DZ v imenovanje predlagala kandidata Antona Ropa, za katerega verjame, da je izpolnjeval strokovna merila. "Tišina v razpravi pred zavrnitvijo predloga je bila pomenljiva in zaskrbljujoča," je dejala.
Politizacija postopka in javno medijsko obračunavanje je pripeljalo do skrajnosti, ko kompetentni kandidati za ta in druge položaje ne želijo več podati soglasja, saj ugotavljajo, da so strokovnost ali izkušnje praktično nepomembne, štejejo le izvoljivost "ali politična bližina", je ocenila. "Predsednik vlade s takšnimi nepotrebnimi nastopi te razmere samo še dodatno poglablja," je pristavila.
Pomislekov glede imenovanja Jazbec predsednica javno ni razkrila. Kot je dejala, jih bo predstavila premierju Golobu, s katerim sta se na njegovo povabilo sestala ob 13. uri in se ga je predsednica udeležila, saj verjame v dialog.
"Mislim, da je prav, da bo na tem pogovoru snel kapo predsednika vlade in se z menoj pogovarjal kot predsednik stranke," je dejala. Pri imenovanjih na najvišje funkcije je odgovornost političnih strank v parlamentu, pri varuhu celo širše od koalicije, je spomnila.
Zrela in državotvorna politika je namreč po mnenju predsednice republike ekipni šport. "Iz današnjega nastopa pa pravzaprav vidimo, da predsednik vlade državotvornost vidi zgolj konfrontacijsko, kadar ima kdo drugačno stališče ali ko izrazi pomisleke," je dejala.
Odnosi med njima niso dobri, a se bo še naprej trudila, saj je na tem mestu "za Slovenijo in ne zase". "Moja vrata so bila vedno in ostajajo še naprej odprta za pogovor," je sklenila.
