ZADNJI POBEG - ROMAN O ODNOSU MED OČETOM IN SINOM
Roman Zadnji pobeg prinaša tankočutno pripoved o odnosu med očetom in sinom, ki se dotakne večnih resnic o starševski ljubezni in ceni svobode. Začne se, ko desetletni deček prvič pokliče svojega očeta Ivana in mu pove resnico o tem, kdo je. Ta klic Ivanu zatrese tla pod nogami. Sprva misli, da gre za šalo, toda ko se s fantom prvič srečata, mu je takoj jasno, da ne laže. Pripoved se kljub ganljivi temi izogne pretirani čustvenosti. Zaradi premišljene in mestoma celo hladne pisave je katarza junakov še toliko bolj učinkovita. Za prevod romana je poskrbela Mateja Seliškar Kenda.
Jan van Mersbergen (1971) velja za enega najzanimivejših nizozemskih pisateljev. Svoj prvenec Jedec trave (De grasbijter) je izdal leta 2001, sledilo je še šest romanov in novela. Vsa dela so bila vsaj nominirana za več nagrad. Za pričujoče delo je prejel nagrado za najboljši nizozemski roman (2014). Njegova dela so prevedena v devet jezikov.
TU SE ZAČNE ZLO - ROMAN O LJUBEZNI, PREVARAH IN POSLEDICAH VOJNE
Protagonist romana Tu se začne zlo v prevodu Marjete Drobnič je Juan de Vere, ki je kot pomočnik zaposlen pri uveljavljenem režiserju in scenaristu ter poročen z očarljivo, a globoko nesrečno žensko. Mladenič odkriva, da med njima ni vse, kot bi moralo biti, hkrati pa mu nadrejeni zaupa posebno vohunsko nalogo. Lastna radovednost, ki jo še podžge šefovo sumničenje, ga nezadržno potisne v vrtinec sklepanj, ugibanj, pričevanj in dejstev, iz katerih naj bi bila stkana resnica. Ker je junak mlad in mu manjka izkušenj, naj bi bila njegova dejanja pretežno nedolžna in opravičljiva, a njegova pripoved, ki jo razvija že kot odrasel mož, razkriva, kako daljnosežni in zmeraj navzoči so dogodki iz preteklosti. Roman ponuja zgodbo o strasti, ljubezni, zavezah, prevarah in posledicah španske državljanske vojne.
Španski pisatelj Javier Marias (1951) velja za enega slogovno najbolj prepoznavnih in najbolj prevajanih avtorjev današnjega časa. Z doslej šestimi prevedenimi romani, med katerimi je bil prvi Tako belo srce, ga dobro poznajo tudi slovenski bralci. Poleg pisanja romanov vodi tudi manjšo založniško hišo Reino de Redonda in tedensko objavlja kolumne v časopisu El Pais.
ZA ZAPRTIMI VRATI - PSIHOLOŠKI TRILER O GROZI, KI SE SKRIVA ZA "POPOLNOSTJO"
Psihološki triler Za zaprtimi vrati prinaša srhljivo zgodbo o navidez popolnem paru - šarmantnem, bogatem, uspešnem odvetniku in ljubečem možu Jacku ter privlačni in uglajeni soprogi Grace, za katero pa se skriva popolna groza. Na to nakazujejo navidez nepomembna vprašanja, kot so, zakaj se Grace nikoli ne oglasi na telefon, zakaj nikoli ne more priti na kavo, čeprav ni v službi, zakaj je tako dobra kuharica, pa vendar sta jo sama kost in koža, in zakaj so na oknih njune popolne hiše rešetke.
Knjiga v prevodu Martina Jankoviča je prvenec francosko-irske avtorice B. A. Paris, ki je odraščala v Veliki Britaniji, nato pa se je preselila v Francijo, kjer vodi jezikovno šolo.
DEŽELA BELEGA OBLAKA - TRETJA SLIKANICA IZ ZBIRKE OKROG SVETA
Slikanica Dežela belega oblaka mladega bralca popelje med Maore, na morje, kjer se odvija napeta kanuistična tekma med dvema dečkoma. V kraju na severu južnega otoka Nove Zelandije namreč vsak december, ko je tam poletje, poteka tekmovanje s kanuji. Deček Mawaki želi zmagati, po zmagi ga bodo namreč klicali Tangaroa, bog morja, tako kot dedka. Ko hiti proti cilju, pa opazi stisko kita grbavca, okrog katerega se je ovila ribiška mreža. Rad bi mu pomagal, vendar se znajde v dilemi, ali naj žrtvuje svojo zmago na tako pomembnem dogodku. Gre za tretjo knjigo iz serije Okrog sveta, ki sledi deloma V puščavi in Prijatelja.
Janja Vidmar (1962) je ena najvidnejših slovenskih mladinskih pisateljic. V Cobissu je pod njenim imenom mogoče najti skoraj 80 knjig. Njena dela so prevedena v hrvaški, nemški in italijanski jezik. Piše v različnih žanrih; podpisuje se pod vrsto socialno-psiholoških romanov, avanturistične realistične povesti, otroške kriminalke in fantazijske pripovedi. Opozarja na številne tabu teme, kot so ksenofobija, drugačnost, družinsko nasilje, bolezenske motnje hranjenja in osamljenost.
Suzi Bricelj je leta 1998 diplomirala na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani, študirala je tudi v Bratislavi in Parizu. Njene ilustracije je najti v okoli 150 knjižnih izdajah. Za svoje ilustratorsko delo je prejela nagrade zlata ptica, plaketo Hinka Smrekarja, Levstikovo nagrado in nagrado za izvirno slovensko slikanico. Je docentka na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje.