Lukova mati Mirjam je svoje življenje od nekdaj posvetila in prilagajala svojemu edinemu sinu. Tako tudi danes. Njegova sreča je zanjo na prvem mestu in že iz otroških let je njegova sreča povezana s košarko.
Ob pogledu na sinove fotografije in vprašanju novinarja, kaj je tisto, kar se jo najbolj dotakne pri Luku, je Mirjam Poterbin odvrnila, da je to njegov nasmeh, ker je še vedno takšen kot v otroških letih: »Včasih je bil poreden. Imel je veliko energije, niti za trenutek ni sedel pri miru. Imel je pogoj na izbiro. Ko sem mu rekla, če boš počistil sobo, boš lahko šel na trening, sem vedela, da bo naredil.«
Ob ločitvi staršev, ko je bil še otrok, je bil prizadet kot vsi otroci, ki jih takšna preizkušnja doleti, je odvrnila na vprašanje, kako je Luka preživel ločitev staršev. Prepričana je, da je zanj težko preizkušnjo preživel zaradi ljubezni do košarke. Dobro ve tudi to, da je prav zaradi te izkušnje, ki ga je naredila odraslega, tako dober v košarki.
Zanjo je bilo najtežje, ko se je preselila k sinu v Dallas, kjer je bila srečna z njim, vendar ni imela svojih prijateljev.
Že pri 13 letih je odšel v Španijo na triletni trening košarke. Kako se je takrat počutila kot mama, ker sta bila ločena drug od drugega? »Bilo je zelo hudo, tako da tega niti ne morem opisati. Jokala sem, bila sem tam vsak vikend. Na začetku sem mu rekla, lej Luka, imaš dovolj časa, lahko greš kasneje, vendar je rekel, mama, hočem poskusiti. Vedela sem, da se je pravilno odločil, saj je bil zelo srečen. Nikoli si nisem mislila, da bo igral za NBA.«
Zanjo je bilo najtežje, ko se je preselila k sinu v Dallas, kjer je bila srečna z njim, vendar ni imela svojih prijateljev: »Živela sem sama z Lukom, kasneje sem spoznala več ljudi. Luka se je družil s prijatelji, igrali so video igrice, imel je rad svojega psa. Ves čas je velik ljubitelj psičkov, definitivno pa so njegovi prijatelji številka ena.«
Luka zelo redko kaj pove o svojem očetu, ki živi v Sloveniji. Ponosen je na svojo prababi in ona nanj. Pri 87 letih rada gleda na televiziji košarko, navdušuje zanjo svoje prijateljice in jim razlaga, da igra njen pravnuk. Njen nasmeh, nasmeh njegove mame Mirjam in Lukov nasmeh se dotakne vsakogar. Za njihovim nasmehom vidimo Lukovo razigranost. Njegov smeh je res veder in očarljiv in v njem žari plamen srečnega življenja.
