Kriza slovenskega smučanja: kje so mladi?

V strokovnih krogih se že dolgo časa zavedajo, da bo težko ponoviti dosežke, s katerimi so zahtevno slovensko športno javnost v zadnjih 15 letih razvajali Tina Maze, Žan Kranjec, Ilka Štuhec, Andrej Jerman, Andrej Šporn, Boštjan Kline, Martin Čater, Miha Hrobat ...

"Rezultatsko je bila minula sezona relativno uspešna. Če bi moral dati eno samo oceno, bi jo ocenil pozitivno vsaj na ravni svetovnega pokala," je dejal vodja panoge za alpsko smučanje na Smučarski zvezi Slovenije Matjaž Šarabon, ki izpostavlja 28 uvrstitev med najboljših deset ter pet uvrstitev na stopničke.

Trikrat je bil na stopničkah Hrobat, enkrat Kranjec, za motivacijo ob vstopu v najpomembnejšo sezono štiriletnega cikla je prav na sklepni tekmi zime v ameriškem Sun Valleyju poskrbela Andreja Slokar. In četudi na svetovnem prvenstvu v Saalbachu Slovenija ni dosegla odmevnih rezultatov, se zdi, da sedanja generacija smučarjev vendarle ni rekla zadnje.

Bolj skrb zbujajoči pa so rezultati v mladinskih kategorijah. Prepad se je še najbolj opazil na domačem Pokalu Vitranc, ko so gostitelji lahko prijavili le tri smučarje, od teh se je bil sposoben meriti s tujo konkurenco le Kranjec.

Prav tako na mladinskem svetovnem prvenstvu v Trbižu Slovencev ni bilo niti v najboljši deseterici. Med svetovno elito prihodnosti je nastopalo deset Slovencev, najboljši posamičen rezultat pa je na veleslalomski tekmi z 18. mestom uspel mlademu Mihi Oserbanu. Z mladinskih prvenstev so se po tradiciji obetavni Slovenci vračali z medaljami.

Trend so zaznali tudi na krovni zvezi. "Predvsem pri mladincih, kjer dejansko zaostajamo za najrazvitejšimi državami. Zaradi tega smo pripravili in deloma tudi že izvajamo ukrepe, da bi ta trend obrnili," je dejal Šarabon.

Novo zgodbo na področju otroškega smučanja so aprila začeli s smučarskimi kampi na Rogli in Krvavcu. Na njih so bili mladi smučarji, ki so se lahko učili tehniko od najboljših, demonstratorjev Združenja učiteljev in trenerjev smučanja ZUTS Slovenije. Dveh kampov na Rogli se je udeležilo skupno 120 otrok, na vsakem po 60 otrok v starosti do 12 let. Od 7. do 11. aprila pa je na smučišču Krvavec potekal tehnični kamp za tekmovalce kategorije do 14 let. Kampa se je udeležilo 41 udeležencev iz vseh štirih regij.

"S temi kampi smo začrtali pot ne samo za naslednjo, pač pa za naslednje sezone, kako se nameravamo ukvarjati z otroškim smučanjem in podpirati klube pri ukvarjanju z otroškim smučanjem. "Hkrati pripravljamo dokončen program za C-reprezentanco, ki bo sestavljena samo iz mladincev. Z njo želimo pokriti celotno mladinsko smučanje v Sloveniji," je povedal Šarabon, ki je optimističen tudi glede finančne slike panoge.

"S stroški poslovanja ne bomo presegli prihodkov. Ob tem bomo vrnili toliko starega dolga, kot smo se namenili. Nadaljevali smo dobre odnose z dosedanjimi sponzorji, pridobili tudi nekaj novih in z novimi programi, ki jih uvajamo, upamo in verjamemo, da bo to v prihodnjih sezonah še lažje," dodaja.

Pot do učinkov nove strategije za razvoj mladih je po njegovem nekaj, kar se bo odrazilo na srednji rok. "Rezultati ne bodo prišli čez noč. Prve rezultate iz te strategije lahko pričakujemo do konca naslednjega olimpijskega obdobja, se pravi do leta 2030," je povedal Šarabon.

"Dejstvo je, da v Sloveniji smučanje ne zamira. Se je pa v zadnjih desetih oziroma 15 letih kar dramatično spremenilo. Ne le pomanjkanje snega ali pa slabši pogoji za smučanje, dodaten izziv predstavlja tudi konkurenca drugih dejavnosti, ne samo športnih, ampak tudi kulturnih, izobraževalnih," je ocenil.

Svojo vlogo pa imajo tudi starši. "Starši za svoje otroke želijo, da so najuspešnejši v šoli, da končajo maturo z odliko, da se potem lahko vpišejo na želeno srednjo šolo oziroma najprestižnejše univerze, da bodo potem dobili najboljše ali pa najbolje plačane službe," je dejal Šarabon.

"Časa za smučanje v očeh staršev zato enostavno zmanjkuje. In tudi zato se pojavlja pomanjkanje otrok v tekmovalnih programih," meni. Svoje so k tem negativnim trendom dodale tudi podnebne spremembe, zime brez snega na nižje ležečih območjih so otežile dostopnost do zimskih radosti ter podražile smučanje, ki posledično postaja manj dostopno.

Ob pešajočih klubih, ki ostajajo brez podpore lokalnega gospodarstva, so finančna bremena, ki jih morajo kriti starši, enostavno prevelika. Klubi so bili z množičnostjo hrbtenica smučarskega športa pred osamosvojitvijo, ko je smučanje predstavljalo enega najmočnejših emancipacijskih dejavnikov nastajajoče države kot osrednji del slovenske športne kulture.

Zdaj je glavna pobuda prepuščena staršem in le redkim znese stroškovnik s plačilom letnih kart za smučišča v tujini, drago opremo, celo s plačevanjem trenerjev in vozil za prevoz otrok na treninge.

Še leta 2018 je bilo v kategorijah v od osmega do 16. leta skupno registriranih 710 smučarjev. Uradne številke za letošnje leto kažejo, da je v programe SZS v tej starosti vključenih 572 otrok. V starosti do 18 let je 34 tekmovalcev (16 v moški, 18 v ženski kategoriji), v starosti do 21 let pa 18 tekmovalcev v 17 društvih (11 v moški in sedem v ženski kategoriji).

Koordinator otroškega in mladinskega programa SZS Andrej Lukežič ob tem ostaja optimist. "Tretjega letošnjega kampa, tokrat za kategorijo U-14, se je udeležilo 41 tekmovalcev, kar je spodbudna številka. Imeli smo vsebine, povezane z osnovnimi znanji alpskega smučanja. Osnovna znanja so tista, na katerih temelji tudi tekmovalna tehnika in napredek v postavitvah. Odziv je bil odličen, tudi tekmovalci so imeli pravi pristop in so napredovali."

"Kamp je imel smisel in je nakazal, da gremo v pravo smer. Želimo in delali bomo na tem, da bodo ti kampi stalnica, saj če končamo zgodbo le s temi tremi kampi, nismo nič naredili," je poudaril Lukežič.

Priljubljenost smučanja želijo na krovni zvezi povečati tudi z akcijo Šolar na smuči, v kateri je v minuli zimi 3792 otrok opravilo svoje prve korake in zavoje na smučeh.

Ambasador akcije je nekdanji vrhunski alpski smučar Jure Košir: "Z akcijo nagovarjamo predvsem tiste, ki za smučanje nimajo možnosti. So otroci, ki se v enem dnevu lahko naučijo vsaj varnega spuščanja in varnega zaustavljanja. Tudi tisti, ki nimajo niti osnovnega znanja, so deležni profesionalnega učenja smučanja, tudi opremo zagotovijo tistim, ki je nimajo."

"Edina stvar, ki jo pogrešam, je boljše sodelovanje smučarskih centrov. Po mojem je tudi za njih zelo pomembno, da se vzgaja nove generacije alpskih smučarjev," je dodal Košir.

Če število mladih smučarjev v tekmovalnih programih upada, pa je po mnenju Koširja rekreativno smučanje v Sloveniji še kako živo. "Ocene so, da gre približno 120.000 Slovencev vsako leto smučat v tujino. Se zavedamo, kakšni gospodarski učinki so to? Med Slovenci je smučanje izjemno priljubljeno, govorim o dopustniškem oziroma rekreativnem smučanju in ne o tekmovalnem. Tega ne gre zanemarjati, kar pomeni, da moramo poskrbeti za dobro smučanje in nenazadnje tudi za nove generacije v Sloveniji."