Število nesreč v gorah je strmo naraslo

Kot navajajo na Gorski reševalni zvezi Slovenije (GRZS), se delež posameznih okoliščin nesreč skozi leta ne spreminja bistveno, opažajo pa porast primerov izčrpanosti in obolelih stanj. Ta pojav pogosto povezujejo z vplivom družbenih omrežij.

Ljudje namreč sledijo idealiziranim podobam iz gora in se podajajo na ture, ki presegajo njihove fizične ali psihične zmožnosti. Posledično se znajdejo v situacijah, ko niso zmožni nadaljevati poti, kar pogosto vodi v aktivacijo gorskih reševalcev, so navedli.

Lani v gorah reševali 44 odstotkov tujcev, najbolj obremenjena turistična območja

Slovenski državljani še vedno predstavljajo večino ponesrečencev, vendar delež tujcev iz leta v leto narašča. V letu 2024 so se gorski reševalci odpravili na 633 intervencij. Med njimi jih je bilo 44 odstotkov povezanih s tujimi obiskovalci. Ta trend je v veliki meri posledica povečane priljubljenosti slovenskih gora tudi v mednarodnem turističnem prostoru, so pojasnili na GRZS.

Najbolj obremenjene enote so tiste, ki delujejo na območjih z največjim turističnim obiskom. Lani so gorski reševalci znova največkrat posredovali v enoti GRS Bohinj, kjer so opravili 90 intervencij. Sledile so GRS Tolmin z 82 intervencijami, Kamnik (58), Mojstrana (56), Bovec (54) in Ljubljana (53). Med tradicionalno bolj obremenjenimi je še GRS Radovljica.

Ko gre za vrsto intervencije, je največ reševalnih akcij, lani je bilo takih 60 odstotkov. V 31 odstotkih so opravili akcijo s helikopterjem, v devetih odstotkih pa iskalno akcijo.

V večini primerov so reševali turiste, in sicer 299-krat, je razvidno iz statistike GRZS za leto 2024. Na drugem mestu so planinci, ki so člani planinskih društev, ti so pomoč potrebovali 115-krat. Planinci, ki niso člani planinskih društev, so bili razlog za 69 intervencij, alpinisti za 37, pod kategorijo drugo pa spada 87 reševanj.

Na turo le z ustrezno opremo in poznavanjem vremenske napovedi

Na turo se je ključno dobro pripraviti, poudarjajo na GRZS. "Pred odhodom je treba preveriti stanje in zahtevnost poti, spremljati vremensko napoved. S seboj je treba imeti turi primerno opremo, zadostno količino hrane in pijače. Treba je biti previden in realen pri oceni lastnih sposobnosti. Ne smemo pa pozabiti, da gore v prvi vrsti niso kulisa za fotografije, temveč prostor, kjer doživimo naravo in si napolnimo baterije. Naj bo vsak obisk varen in premišljen," so svetovali.

Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) osebam pred pohodom svetujejo udobno in večplastno obleko, prav pride tudi nepremočljiva jakna s kapuco. Planincem svetujejo, da obujejo pohodne ali planinske čevlje in v nahrbtniku shranijo rezervne nogavice, spodnje perilo in ostala oblačila. Telo se ob vzponu prepoti, zato se je treba preobleči.

Ob nevihti pomembno upoštevati pravilo 30-30

Pomen priprave, odgovornosti in spoštovanja narave je v podkastu NIJZ izpostavil specialist družinske in urgentne medicine, alpinist in gorski reševalec Iztok Tomazin. "Vsaka tura se začne doma - z dobro pripravo, preverjanjem razmer in zavedanjem lastnih zmožnosti. Gora ne odpušča lahkomiselnosti," je bil jasen.

Pohodnikom je svetoval, da s sabo vedno vzamejo prenosni telefon z dovolj napolnjeno baterijo, ki ga lahko uporabijo za klic na pomoč. Če je teren zaradi padajočega kamenja nevaren, svetuje tudi uporabo čelade. Na feratah so poleg čelade ključne tudi ustrezne rokavice in varovalni pripomočki.

Odgovornih pohodnikov v gorah ne bi smelo presenetiti slabo vreme, meni Tomazin. V primeru, da se to vseeno zgodi, jim svetuje, da nemudoma najdejo ustrezno zavetje. Pomembno je upoštevati pravilo 30-30, ki opozarja, da obstaja možnost udara strele, kadar je presledek med bliskom, ki ga vidijo, in gromom, ki ga slišijo, manj kot 30 sekund. S turo pa ne smejo nadaljevati, dokler ne mine 30 minut, odkar so videli zadnji blisk in slišali zadnji grom, je pojasnil.

Če se planinci ob nevihti znajdejo na ravnem in izpostavljenem terenu, naj pod svoje noge dajo izolacijsko podlago, kot je vrv ali nahrbtnik, in počepnejo oz. poskrbijo, da čim manj štrlijo v zrak. Iz svoje bližine naj odstranijo kovinske predmete, kot so jeklenice in mobilni telefoni, je še svetoval.

STA objavlja tabelo s številom intervencij GRZS po letih.

leto  št. intervencij
----------------------
2013   392
2014   396
2015   430
2016   481
2017   510
2018   537
2019   604
2020   485
2021   626
2022   667
2023   687
2024   633

Vir: GRZS