Med izrazitimi trendi je denimo generacijska svežina s porastom prepoznavnosti mlajših glasbenih skupin. Mediji pa že desetletja popularni glasbi namenjajo premalo prostora in ne gojijo kritike, opozarja poznavalec scene Jure Longyka.

Na slovenski glasbeni sceni se premiki dogajajo, je prepričan Longyka. Precej se je povečala popularnost mlajših skupin v polju, ki mu lahko rečemo pop rock z zasedbo Joker Out na čelu, a po njegovem mnenju slogovno to ni nekaj bistveno novega, prinaša pa očitno generacijsko svežino.

V smislu žanrske pestrosti glasbenega prostora v Sloveniji "je treba radar nastaviti malo niže, pogledati, kam tečejo stranski tokovi". Tam je, kot meni Longyka, mogoče najti marsikaj, med drugim izvrstne avtorske poetike, veliko neosoula, z auto-tunom sprocesiran glas, recikliranja zvokov osemdesetih let minulega stoletja ter duhovitega, neobremenjenega uživanja v melodijah in zvokih, ki mejijo na banalne. V besedilih je veliko sodobnih tem o fluidnosti identitet, od spolnih naprej. Ljubezenske teme so večne, a se mladi razmerij v besedilih lotevajo drugače, nekateri domala terapevtsko, meni sogovornik. Glasbeniki se ne zadržujejo niti pri izražanju negotovosti, anksioznosti in nemoči.

Ob tem je izpostavil raznoroden niz zasedb in glasbenikov, starih med 20 in 30 let, med katerimi so Masaž, Kiki, slatkor, Majmunska posla, Đoko, Before Time, Martina et al, SBO, Dora Tomori, Zina, Snojke, Moving as a Giant, Astrid, Leyre, Tschimy, Vazz, Insan, Long Dumb Voices, Kreera, Masharik, Hauptman, freekind., Borna Turner, Regen, Blaž Mencinger, 3:rma, Veronika Nikolovska, Hana Fatur in Nejc Pipp.

Sašo Radej

Vokalistka in kitaristka Manca Trampuš iz zasedbe Koala Voice, ki izvaja indie rock glasbo, prav tako opaža porast mladih bendov, njihova glasba se ji zdi tudi zelo kvalitetna. Vsi se po njenih opažanjih trudijo zaobjemi vse, kar pomeni biti bend v današnjem času, od medijske prisotnosti do kvalitete v glasbi in nastopanja na koncertih. Zaznava trend truda in posledično uspeha na sceni.

Novi val slovenskih bendov: med tradicijo, spletnimi platformami, jezikom in magijo ustvarjanja

Mlade glasbene zasedbe, kot so Joker Out, Mrfy in Kokosy, so poskrbele za pomemben premik in po besedah Longyke mobilizirale široko, tudi mlado občinstvo. Zasedba Mrfy je "iz klasične izraznosti rocka potegnila neverjetne razsežnosti", Kokosy so po njegovem mnenju izjemno duhoviti in srčni. "Se pa ta trojica ne razlikuje veliko od prejšnjih generacij naših bendov. Poslušajo jih ljudje vseh starosti, tu ne gre za generacijski prelom. To so preprosto nove tri uspešne rockovske zgodbe, ki bodo čez čas stale ob bok Siddharti in Dan D," pravi avtor in voditelj oddaje Izštekani na Valu 202.

Sašo Radej

Prepričan je, da imajo za njihov vzpon pomembno vlogo tudi družbene platforme, saj se, tako kot družbena omrežja in telefoni v rokah spreminjajo prevladujoč format videa, spreminja tudi forma pop glasbe. "Zdi se, da je vse krajša, vsaj tista, ki ji mladi posvetijo neposredno pozornost," meni. Aktivnost na družbenih omrežjih je po mnenju Trampuš pomembno orodje še za to, da "prideš čim bližje tistim, ki želiš, da te slišijo". Je pa treba iskati razmerje med tem, kako priti do svojih poslušalcev, obenem pa v prvem planu ostati glasbenik, ne pa neke vrste vplivnež, opozarja.

Ob vprašanju, ali je pri nas slovenski jezik danes prednost ali omejitev pri ustvarjanju glasbe, je Longyka odgovoril, da je slovenščina v popularni glasbi, ki je ustvarjena v Sloveniji za slovenske poslušalce, težko omejitev. "Verjamem, da je materinščina prednost. Najbolj iskren, neposreden, prepričljiv ter seveda tudi ranljiv in razgaljen si lahko v materinščini. V tujem jeziku se je laže skriti. Tako ranljivost kot umetniško nezadostnost. Veliko laže je prevračati klišeje, ki kljub temu zvenijo kar dobro. Če to počneš v materinščini, se stihoklepstvo takoj razkrije," je pojasnil.

"V svetu, ki je poln informacij, se vsi skušamo nekako čim bolj znajti, se izražati in koga navdihniti," je ob tem še povedala pevka zasedbe Koala Voice. Ustvarjajo iz sebe, tudi iz potrebe po tem, da preko glasbe izrazijo svoja doživljanja, obenem pa s poslušalci ohranjajo nek dialog. Skozi leta sodelovanja so ugotovili, da vsi štirje sodelujejo, ustvarjajo in na nek način negujejo "malo magijo" do tega, kar pomeni ustvarjanje glasbe.

Koala Voice, ki jo poleg Trampuš sestavljajo še kitarist Domen Don Holc, basist Tilen Prašnikar in bobnar Miha Prašnikar, so sicer izdali več studijskih albumov, ustvarili pa skladbe, kot so Ker tu je vse tako lepo, Vukovi, Postapokaliptični svet, Misli in Dirty Koala.

Sašo Radej

Močna scena s šibko medijsko podporo

"Glasbeni sceni ne manjka nič, je živa, močna in pestra. Težava pa je, da (tradicionalni) mediji že desetletja popularni glasbi namenjajo premalo prostora", je opozoril Longyka. Ti po njegovem mnenju skoraj ne gojijo kritike, brez tega pa so nove velike zgodbe redkejše in širša javnost za dobre novosti izve počasi ali sploh ne.

Ampak glasba vedno najde pot preko kanalov, po katerih lahko pride do poslušalcev, tradicionalni mediji pa pri tem igrajo vse manjšo vlogo, je dodal. "Škoda je le, ker se z razkrojem tradicionalnih medijev razkrajajo tudi ostanki neodvisnega urednikovanja, kritične selekcije, kuriranja. Popularne glasbe kljub njeni v marsičem tržni naravi ne smemo v celoti prepustiti trgu. Prepustiti jo trgu namreč ne pomeni prepustiti jo ljudem, to je zabloda in nateg. Prepustiti jo trgu pomeni prepustiti jo moči denarja."