Đurić v pogovoru razgrne, s čim se ukvarja danes, leto dni po tem, ko se je odpovedal tekmovalni karieri.
Razkrije, koliko je v karieri zaslužil s plavanjem in kakšen je bil odgovor, ko je po prvem naslovu svetovnega prvaka vprašal, ali obstaja kakšna denarna nagrada za uspeh.
Kritičen je do tega, da se pri nas invalide športnike predvsem obravnava kot invalide in šele potem kot športnike.
Pove, kako se je končal njegov prvi razgovor za službo in v kakšnem delu se vidi.
Odkrito spregovori tudi o spolnem življenju invalidov in o dvoličnosti družbe, ko gre razmerja z invalidi.
Odpre se o svojem otroštvu, odraščanju na vasi in razloži, zakaj mu je vzornik brat Tomaž.
VEČ V TISKANI IZDAJI REPORTERJA IN TRAFIKI24