Z Janom se dobiva v avli prijetnega hotela, ki je tudi njegova pogosta destinacija, ko je poslovno v Ljubljani. Ker ga poznam samo iz nastopov, sem bila radovedna, kakšen je popularni glasbenik v resnici, v normalnem pogovoru, ko žarometi in tisoči parov oči niso uprti naravnost vanj. Domišljam si, da sem za hip uzrla mehkobo in ranljivost tega človeka, ki se skriva za privlačno kuliso romantičnega poeta in poskuša pred našo neustavljivo radovednostjo ohraniti pridih normalnega in od medijev odmaknjenega življenja. Ni lahko, prizna z nasmeškom.
Pri vzdrževanju ljubezni do domovine in do svojega jezika je pogrnila tako leva kot desna, spodnja in zgodnja politična opcija, čisto vsi so padli na tem izpitu, je oster Plestenjak.
Glasba je zelo prisotna, vsak izmed nas jo potrebuje, vendar se je v resnici zavedamo šele takrat, ko je ni, ko se ugasne, ko je tišina, pravi o svoji umetnosti.
"Sem predvsem človek, ki noče nikoli tožiti. Biti žrtev danes je popularno. Nosi se kot moda," pove pevec.
Imam hišo, imam vse, ampak to ni dom, ugotavlja Jan Plestenjak.
VEČ V TISKANI IZDAJI REPORTERJA IN TRAFIKI24
