Botticellijeva slika je bila na dražbi prodana za kar 92 milijonov dolarjev

Slika je nastala v 70. ali 80. letih 15. stoletja in velja za enega najboljših Botticellijevih portretov, piše francoska tiskovna agencija AFP.

Na delu z merami 58 krat 39 centimetrov je upodobljen moški v poznih najstniških letih z dolgimi zlatimi lasmi, ki v rokah drži tondo oz. sliko okrogle oblike s podobo bradatega svetnika. Pri tondu gre za upodobitev resnične slike iz 14. stoletja, ki naj bi jo naslikal sienski slikar Bartolommeo Bulgarini.

Umetnostnozgodovinska stroka meni, da gre za upodobitev plemiča, ki ponosno razkazuje svojo umetnino. "Ta podoba simbolizira in ponazarja renesanso v Firencah," je pred dražbo za AFP povedal podpredsednik avkcijske hiše Christopher Apostle.

Slika je z 92 milijoni dolarjev postala tudi eden najpomembnejših portretov, kar jih je bilo kdajkoli prodanih na dražbi. Obenem je postala drugo najdražje prodano delo starih mojstrov za Odrešenikom sveta Leonarda da Vincija, ki je bil leta 2017 pri avkcijski Christie's hiši prodan za rekordnih 450 milijonov dolarjev.

Med portreti pa sta bila v preteklosti Portret Adele Bloch-Bauer II avstrijskega slikarja Gustava Klimta leta 2006 prodan za 87,9 milijona dolarjev in Portret doktorja Gacheta nizozemskega slikarja Vincenta Van Gogha leta 1990 prodan za 82,5 milijona dolarjev.

Doslej je sicer za najdražje Botticellijevo delo veljala Marija z otrokom in mladim Janezom Krstnikom, ki je bila leta 2013 prodana za 10,4 milijona dolarjev.

Slika mladeniča s tondom v rokah je bila približno 200 let v lasti plemiške družine v Walesu. Stroka za njen obstoj ni vedela, dokler se ni pojavila na umetnostnem trgu v začetku 20. stoletja. Leta 1982 jo je za milijon dolarjev kupil nepremičninski magnat Sheldon Solow in v zadnjih 40 letih je bila večkrat razstavljena, med drugim v newyorškem Metropolitanskem muzeju in londonski Nacionalni galeriji.

Sandro Botticelli (1445-1510) se je rodil v Firencah. Najprej se je učil zlatarske obrti. Kot slikar se je zgledoval pri Filippu Lippiju in Masacciu, predvsem glede natančnega podajanja svetlobe in senc, a je bil sam še bolj natančen. Od leta 1470 je imel svojo delavnico. Veliko je ustvarjal za Medičejce, leta 1481 pa je na povabilo papeža Siksta IV. odšel v Rim in slikal v Sikstinski kapeli. Od leta 1482 je ponovno delal v Firencah.

Pod vplivom italijanskega meniha in reformatorja Girolama Savonarole je okrog leta 1491 prenehal obdelovati antične motive, nekaj slik je celo zažgal. Po Savonarolovi smrti je slikal le še v mračnem asketskem slogu. Zadnja leta je preživel v dolgovih in telesno povsem oslabljen. Med njegovimi najbolj poznanimi deli sta Alegorija pomladi in Rojstvo Venere.