Spomnili so, da so prvič, po skoraj 20 letih, prenovili zakon o javni rabi slovenščine, ki je zajel tudi sodobne digitalne naprave. V procesu priprave novele zakona se je ministrica Asta Vrečko v Bruslju srečala tudi s predstavniki družbe Apple in jim predstavila zahteve novega zakona. Poudarila je, da podpora slovenščini z novim zakonom ne bo več samo želja, temveč zakonska zahteva.

Družba Apple je prva večja korporacija, ki sledi zahtevi prenovljenega zakona o javni rabi slovenščine. Na ministrstvu pričakujejo, da jim bodo kmalu sledili tudi drugi proizvajalci in bodo tako končno vse naprave na voljo tudi v slovenskem jeziku.

O vključitvi slovenščine med možne jezike uporabniškega vmesnika za iPhone se je sicer govorilo dlje časa, med drugim so k temu pozivali tudi slovenski poslanci v Evropskem parlamentu. Ključna sprememba, ki je Apple prisilila v dodajanje slovenščine, pa je bila novela zakona o javni rabi slovenščin.

Novela, ki jo je DZ brez glasu proti sprejel v začetku letošnjega aprila, predvideva, da bo raba slovenščine omogočena tudi na najsodobnejših elektronskih napravah in storitvah, podjetjem pa daje na voljo prehodno obdobje, v katerem bi svoje produkte prilagodila jeziku.

Slovenija do sprejetja novele ni imela učinkovitega načina, kako zagotoviti, da bo slovenščina navzoča tudi v novem tehnološkem jezikovnem okolju. Podpora slovenščine je bila tako odvisna od odločitev proizvajalcev.